Janša pred državo (zaenkrat) ubranil svoje premoženje. 'Odločitev sodišča je samoumevna'

Predsednik SDS Janez Janša je uspel preprečiti vpis zaznamb države na svojem premoženju v postopku, ki zoper njega teče na sodišču za odvzem premoženja nezakonitega izvora. To pomeni, da bo lahko Janša do pravnomočne sodbe v tožbenem zahtevku, ki bi se lahko vlekel več let, prosto razpolagal s svojim premoženjem, poroča spletni portal Siol.net.

Zoper prvaka SDS na Okrožnem sodišču v Ljubljani teče postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora v višini skoraj 400.000 evrov. Tožilstvo zahteva, da se Janši odvzame več nepremičnin v Bovcu, polovico stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani, hišo in gospodarski objekt v Ložnici pri Velenju, osebni avtomobil in drugo premoženje v vrednosti 53.415 evrov.

Tožilstvo je tožbo zoper Janšo vložilo dve leti po končani finančni preiskavi. Ta se je začela septembra 2013 na podlagi pisne pobude, podatkov avstrijskega urada za preprečevanje pranja denarja in (razveljavljenih) ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, ki je Janši očitala za 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja. Janša se je kar pol leta uspešno izogibal prevzemu tožbe, povzema Siol.net.

Po vložitvi tožbe zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora je tožilstvo zahtevalo tudi zamrznitev Janševega premoženja. A kot navaja omenjeni portal, je Janši za zdaj uspelo preprečiti vpis zaznamb na stanovanjsko hišo v Ložnici pri Velenju (po podatkih Gursa vredno 87.000 evrov), stanovanje na Mesarski cesti v Ljubljani (172.000 evrov) in počitniško hišo v Bovcu (63.000 evrov).

Janša: Odločitev sodišča samoumevna

Predsednik SDS Janez Janša je v odzivu na odločitev sodišča zapisal, da je "tožba za odvzem mojega premoženja oziroma doma moji družini vsebinsko zlagana, formalno pa brezpredmetna". Odločitev sodišča, ki je zavrnilo vpis zaznamb države na njegovem premoženju, je po njegovih besedah samoumevna. "Vrednost mojega premoženja, če odštejem dediščino, je manjša od tretjine prihodkov, ki sem jih zaslužil zgolj preko rednega delovnega razmerja (brez avtorskih honorarjev)," je pojasnil.

Je to prvi uspeh toženca v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora?

Kot navaja Siol.net, gre po dostopnih podatkih za enega od redkih, če ne celo prvi takšen uspeh toženca v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Tožilstvo je namreč doslej na premoženju strank v tožbenih postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora brez večjih težav vpisovalo začasne odredbe.

Državno pravobranilstvo je 12. maja, nekaj manj kot mesec dni po vložitvi tožbe, na sodišče vložilo zahtevo za vpis zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice. To bi ob morebitni zmagi v tožbi državi omogočalo takojšen odvzem Janševega premoženja. V manj kot tednu dni je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica okrajnega sodišča v Cerknici predlogu države tudi ugodila, na to odločitev pa se je pritožil Janšev odvetnik Franci Matoz, ki je zatrjeval, da je državno pravobranilstvo napačno tolmačilo zakonodajo in da je izpodbijani sklep nezakonit.

Takšna zaznamba zakonsko sploh ni mogoča?

Okrajna sodnica Katja Mramor je Matozu pritrdila, da zaznamba, ki jo je zahtevalo državno pravobranilstvo, po zakonu sploh ni mogoča, in zavrnila vpis zaznambe na Janševe nepremičnine. Sodnica je svojo odločitev obrazložila s tem, da glede na represivno naravo postopka, ki se nadaljuje po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, "bi bilo logično pričakovati, da bi zakonodajalec predpisal zaznambo tega postopka v zemljiški knjigi". "Vendar tega ni storil niti v zakonu o zemljiški knjigi niti v zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora," obrazložitev sodnice povzema Siol.net.

Kot izpostavlja portal, bi ta odločitev sodišča lahko prinesla novo sodno prakso in odmrznitev večmilijonskega premoženja še drugih oseb, ki jih preganjajo zaradi premoženja nezakonitega izvora. Med njimi so nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, družina pokojnega Jožeta Zagožna, enega od osumljencev v zadevi Patria, in Rudolf Trček, bratranec nekdanjega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta.

Na državnem odvetništvu so pojasnili, da odločitev sodišča še ni pravnomočna, saj bodo zoper sklep vložili pritožbo, o kateri bo odločalo Višje sodišče v Kopru. Do takrat pa pri nepremičninah, ki so predmet postopka, ostaja plomba, ki jo v skladu z zakonom o zemljiški knjigi vpiše sodišče po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga. Plomba na predlaganih nepremičninah tako ostaja vpisana do pravnomočne odločitve o predlogu vpisa zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice, so pojasnili na državnem odvetništvu.

Tudi na Specializiranem državnem tožilstvu so potrdili, da odločitev sodišča ne vpliva na postopanje v zvezi z začasnimi zavarovanji v postopkih po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Zaznamba spora je namreč institut, urejen v zakonu o zemljiški knjigi, medtem ko pogoje za odreditev začasnega zavarovanja ureja zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, torej gre za dva različna pravna instituta.