SDS je vložila interpelacijo o delu vlade. Kot je na novinarski konferenci pojasnil vodja opozicijske SDS Janez Janša, je vlada Mira Cerarja vlada državne administracije, hkrati pa gre za šibko vlado, ki je lahek plen botrov in lobijev oz. interesnih skupin in občasno bruseljske administracije. "Je vlada brez hrbtenice," je dejal. "Upam, da bo po tej razpravi povprečnemu državljanu bolj jasno, kaj je narobe s smerjo ladje in krmarjem," je dejal Janša.
Interpelacijo so v SDS vložili "zaradi kršenja ustave in zakonov, neuresničevanja zavez iz koalicijskega sporazuma vladnih strank SMC, DeSUS in SD, slabega upravljanja z državo in državnim premoženjem ter vse večjega razvojnega zaostanka za primerljivimi državami v EU".
Ključno vprašanje, na katerega si v SDS želijo odgovor v razpravi o interpelaciji, je "v kolikšni meri je vlada v prvi polovici mandata 2014-2018 uresničevala ustavno prisego in lastno koalicijsko pogodbo ter na katerih področjih so odstopanja od zastavljenih ciljev največja", je zapisano v 46-stranski obrazložitvi interpelacije.
Po Janševih besedah v SDS z razpravo o interpelaciji ponujajo tudi vladi priložnost, da pojasni morebitne nesporazume, da popravi svoje napovedi iz koalicijske pogodbe in bolj realno pove, kaj bo naredila, saj doslej vlada ni podala realne ocene svojega dela, je dejal vodja opozicije.
"Upam, da bo po tej razpravi povprečnemu državljanu bolj jasno, kaj je narobe s smerjo ladje in krmarjem," je še navedel Janša.
"Jasno je, da je to vlada državne administracije, da sta za delovanje vlade značilna birokratizacija in centralizem, da gre za šibko vlado, verjetno najšibkejšo doslej, ki je lahek plen botrov in lobijev oz. interesnih skupin in občasno bruseljske administracije," je ključne očitke zajel Janša, ki je med žrtvami aktualne vladajoče politike med drugim izpostavil davkoplačevalce, državljane v sodnih in administrativnih postopkih, mlade brez služb in stanovanj, delavce migrante in občine, z izjemo bogatih.
S to vlado pa so po njegovi oceni zadovoljni povzročitelji bančne luknje, saj vlada intenzivno zavira preiskave bančne luknje, in prejemniki privilegiranih pokojnin, izdelovalci različnih študij ... Pod vprašaj je postavil dobre gospodarske kazalce in padec brezposelnosti in poudaril, da ni čutiti, da bi se ukvarjali s privabljanjem tujih investitorjev, saj se znatni investicijski tokovi v regiji Slovenije ogibajo. Zato zaostanek s primerljivimi državami in pri gradnji infrastrukture, je prepričan Janša.
Po Janševih besedah so v SDS v zadnjih dveh letih predlagali več sistemskih rešitev, kot so jih bili deležni z vladne strani. Kritičen je bil do trase tretje razvojne osi, ki jo podpira vlada, ter do 300 milijonov težkega sporazuma med vlado in glavnim mestom. "Če se je začelo z Ljubljano, kje so podobni dogovori z drugimi mesti," se je vprašal.
V slovenski zunanji politiki je po Janševi oceni videti zmedenost, obregnil pa se je tudi ob "šlamastiko z arbitražnim sporazumom" ter ob "neposrečeno kandidaturo za generalnega sekretarja ZN, ki nima enotne podpore niti v Sloveniji".
Kritičen je bil tudi do ravnanja vlade pri soočanju z migrantsko krizo in dejal, da je investiranje v begunske centre nesmiselno, saj bi morali raje vlagati v varovanje meja. Ob tem je spomnil tudi na zaskrbljujoče stanje v vojski.
Tudi po interpelaciji ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak vlada ohranja neustrezen odnos do družine, še menijo v SDS, tudi "nekih resnih predlogov" na področju davkov ni.
Niso se odločili za vložitev konstruktivne nezaupnice
Kot je poudaril Janša, v SDS zahtevajo razpravo o delu vlade, niso pa se odločili za vložitev konstruktivne nezaupnice. Od odgovorov vlade in razprave pa bo odvisno, kakšne sklepe bi utegnili predlagati po koncu, glede na možnosti, ki jim jih nudi poslovnik DZ.
Po končani razpravi o interpelaciji lahko namreč pobudniki interpelacije predlagajo, naj državni zbor sprejme sklep, s katerim se oceni delo vlade. Lahko pa po končani razpravi najmanj deset poslancev zahteva, da se glasuje o nezaupnici vladi, če hkrati s to zahtevo predlagajo izvolitev novega predsednika vlade. Poslanska skupina SDS bo po Janševih napovedih predlagala eno od možnosti.
Kustec Lipicerjeva: Koalicija pripravljena na kakršno koli interpelacijo
Koalicija je pripravljena na kakršno koli interpelacijo, je v odzivu dejala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Ob obravnavi interpelacije bodo imeli možnost povedati, kaj vse so naredili v prvih dveh letih in kaj načrtujejo narediti do konca mandata.
Interpelacija je sicer zanjo običajno in povsem legitimno orodje opozicije, da preverja delovanje koalicije. Zato nanjo gledajo kot izziv in ogledalo, ki jim ga nastavlja opozicija, "in to je čar vsake demokracije". Bo pa tudi priložnost, da opozicijo povabijo, naj se jim pridruži v projektih, v katerih se programsko najde.
Kustec Lipicerjeva pa pravi, da se Janša moti, ko meni, da se bo koalicija obdržala zgolj do imenovanja ustavnih sodnikov, kar da mu bodo tudi dokazali. "Rok trajanja je do konca tega mandata in še mnogo dlje," je dejala.
Bratuškova: Vlada se je bolj kot s čim drugim ukvarjala sama s seboj
Poslanka NP in predsednica Zavezništva Alenka Bratušek v odzivu na interpelacijo vlade pravi, da sta za nami dve zamujeni leti, v katerih se je vlada "bolj kot s čim drugim ukvarjala sama s seboj". Bratuškova pravi, da smo v zadnjih dveh letih doživeli "cel kup kadrovskih fiaskov", spomnila je na dogajanje v SDH, NLB, Luki Koper, Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.
Po njenih besedah se zelo težko najde en konkreten vladni ukrep, da bi se živelo bolje. "Z milijardo evrov več razpolagajo, kot smo razpolagali mi leta 2013, pa dajo manj za zdravstvo, obrambo, socialo, pa še kakšno področje bi našli," je povedala poslanka.
Za vodjo poslancev SD Matjaža Hana je interpelacija na nek način interpelacija zoper državljane, saj da SDS s tem ruši politično stabilnost. Kot je dejal, gre za projekt SDS, ki ima samo en namen - usmeriti kamere proti sebi. Han je sicer poudaril, da ni politični analitik in ideolog SDS, a vzrok za interpelacijo vidi v "nekih težavah v stranki SDS".
ZL: Janša interpelira samega sebe
Poslanec ZL Luka Mesec je v odzivu zapisal: "Janez Janša v bistvu interpelira samega sebe v malo mehkejši obliki. S to interpelacijo SDS kaže, da v resnici nima nobene alternative tej vladi. Še več, njene antisocialne politike bi izvajal še bolj drastično in avtoritarno."
Mesec je še zapisal, da Janševe interpelacije ustvarjajo "nezaupanje v javne institucije, napadajo socialno državo in od že tako neoliberalne vlade skušajo izsiliti še bolj neoliberalne ukrepe." Kot še dodaja, takega početja v ZL ne podpirajo.
Doslej vloženi dve interpelaciji
Od sprejeta ustave sta bili doslej vloženi dve interpelaciji o delu celotne vlade, pod obe se je prvi podpisal Janez Janša. Leta 1997 so poslanci SDS vložili interpelacijo o delu vlade Janeza Drnovška, ki so ji med drugim očitali zamude pri sprejemanju proračuna. Razprava se tedaj končala z zavrnitvijo opozicijskih sklepov.
Drugo interpelacijo pa so poslanci SDS in NSi vložili leta 2004 proti vladi Antona Ropa, ki so ji očitali neuresničene obljube iz koalicijske pogodbe. Ta razprava se je končala brez odločanja o kakršnihkoli sklepih.
KOMENTARJI (941)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.