Virant z Jankovićem eno, z Janšo pa drugo
Manjše število ministrstev še vedno buri duhove, ob tem pa krožijo tudi imena kandidatov, ki naj bi zasedli ministrske stolčke. Čeprav si je Lista Virant pri pogajanjih z Jankovićev prizadevala tudi za notranje ministrstvo, pa pri Janši to ni več tako pomembno.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
-
Iz 24UR: Virant v središču pozornosti
03:19 -
Iz 24UR: Virant pozabil na načelnost?
01:48 -
Iz 24UR: Bi veto zamaknil imenovanje vlade?
01:55 -
Iz 24UR: Proti ukinitvi ministrstva za kulturo
01:40 -
Iz SVETA: Ustavni spor
01:55 -
Iz SVETA: Bo Virant ostal predsednik DZ?
02:31 -
Iz 24UR OB ENIH: Gostja Maja Sunčič
02:27 -
Iz 24UR OB ENIH: Gost Mitja Rotovnik
04:25
Peršak pozval k razpravi o morebitnem vetu
Vodja interesne skupine negospodarskih dejavnosti v državnem svetu Anton Peršak bo na ponedeljkovi seji skupine pozval njene člane, naj predlagajo odložilni veto na novelo zakona o vladi. Kot je pojasnil Peršak, nasprotuje zlasti združitvi resorja za kulturo z nekaterimi drugimi resorji, saj je kultura za narod "eksistencialnega pomena".
V soboto bo potekala izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci odločali o imenovanju Janeza Janše za mandatarja. Janša lahko računa na glasove 52 poslancev, saj sta mu poleg 50 poslancev strank, ki so podpisale koalicijsko pogodbo, glas obljubila tudi poslanca narodnih manjšin.
A bolj kot glasovanje o mandatarju tokrat duhove buri odločitev o ministrstvih. Najbolj sporni sta odločitvi, da bo državno tožilstvo po novem pod okriljem ministrstva za notranje zadeve, kulturni resor pa se bo združil z resorji izobraževanja, znanosti in športa.
Tožilstvo pod notranjim ministrstvom – strokovni ali politični argumenti?
Zvonko Fišer je prepričan, da za prenos tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve ni strokovnih argumentov. (Foto: Dare Čekeliš)
Zaradi uvrstitve tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva je Pozitivna Slovenija že napovedala ustavni spor, zadovoljna pa ni niti stroka. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je tako dejal, da je vključitev organa pregona v tisti organ, katerega naloga je odkrivanje kaznivih dejanj, odločitev, "ki ji ni primere v sodobnih državah". Prepričan je, da za tovrstno odločitev ni strokovnih, temveč so le politični argumenti. "Gre torej za rešitev, ki je v vseh pogledih neprimerna in nedopustna in ki ima lahko le en namen, to je podrejanje državnega tožilstva,“ je prepričan Fišer.
"Stoletja dolgo so si veliki umi kazenskega postopka prizadevali za to, da bi o tem, kaj je pregona vredno in potrebno, odločala neodvisna institucija po strokovnih kriterijih," je dodal Fišer.
Oglasila pa se je tudi nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ki je povedala, da je izvršilna veja oblasti v tožilstvo prišla z novim zakonom o državnem tožilstvu, ki je bil sprejet lani. "Omenjeni zakon je namreč povečal pristojnosti ministrstva za pravosodje in zmanjšal pristojnosti generalnega državnega tožilca. To je izvirni greh vsega. Zdaj pa to prehaja le pod drugo ministrstvo," je dejala. Ob tem je dodala, da se sicer s prenosom tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve ne strinja.
Odločitev skrbi tudi komisijo za preprečevanje korupcije
Komisija za preprečevanje korupcije pa meni, da je odločitev o prenosu resornih pooblastil glede državnega tožilstva zaskrbljujoča. "Slovenija je mlada demokracija z nizko stopnjo zaupanja ljudi v institucije pravne države," pravijo na komisiji. Ob tem so dodali, da bo združevanje omenjenih resorjev po hitrem postopku in brez tehtnih odgovorov na nekatera ustavnopravna in sistemska vprašanja, vsaj na kratek rok, dodatno okrepilo dvome v samostojnost in integriteto obeh institucij. Obenem pa bo po mnenju komisije ta poteza še bolj odprla prostor ugibanjem o političnih vplivih na posamezne postopke.
Komisija tako novonastalo koalicijo poziva, naj sprejeto odločitev resno pretehta oziroma jo omeji tako, da njena uvedba v praksi ne bo povzročila še večje erozije zaupanja ljudi v pravno državo.
Na nogah tudi kulturniki
Veliko kritik je letelo tudi na račun ukinjanja kulturnega ministrstva kot samostojnega resorja. Janković je bodoče člane koalicije pozval, naj pripravijo predlog za dodatno, kulturno ministrstvo. Predlog bodoče vladne koalicije je v zadnjih dneh dvignil veliko prahu, zaokrožila je tudi peticija proti ukinitvi ministrstva za kulturo, ki jo je podpisalo že več kot 1300 ljudi. Nacionalni svet za kulturo (NSK) je namero koalicijskih strank ocenil kot izjemno tvegano in potencialno škodljivo.
Virant pravi, da je absolutno bolje, da najmočnejša koalicijska stranka ne obvladuje ministrstva za notranje zadeve. (Foto: Damjan Žibert)
Lista Virant in notranje ministrstvo
Zaradi nedorečenosti kadrovskega razreza sicer sobotno glasovanje o mandatarju po Virantovih zagotovilih ni prav nič problematično. Ključno je namreč, da so uskladili vsebino koalicijske pogodbe in se dogovorili, da vložijo predlog za imenovanje mandatarja.
Z odločitvijo DZ pa se je pod žarometom bolj kot ostali poslanci znašel Gregor Virant. Prenos tožilstva pod notranje ministrstvo je namreč predlagal ravno on. Ob tem pa si Lista Virant ne prizadeva več, da bi sama dobila notranje ministrstvo. Ko se je Virant glede koalicije pogajal z Zoranom Jankovićem, je dejal, da njegova stranka vztraja na pravosodnem, notranjem in finančnem ministrstvu. V koaliciji z Janšo pa pravi, da ni nobena skrivnost, da si njegova lista želi prevzeti ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter ministrstvo za finance. Torej notranje ministrstvo ni več ključno.
Glede na to, da so v stranki ves čas zatrjevali, da največja koalicijska stranka ne sme voditi notranjega in pravosodnega ministrstva, pa je Virant danes povedal, da bi bilo "absolutno bolje, da najmočnejša koalicijska stranka ne obvladuje ministrstva za notranje zadeve". A, kot pravi, kot ena od koalicijskih partneric ne morejo siliti nobene druge stranke, da prevzame to ministrstvo. In tako bo, vsaj neuradno, notranje ministrstvo pripadlo SDS.
Virant ni želel komentirati razlogov, zaradi katerih se je Jani Soršak odločil, da ne bo kandidiral za nobeno izmed funkcij v vladi.
Kot je dejal Virant, se vsi zavedajo dejstva, da je kandidat za predsednika vlade v sodnem postopku in da to tako zanj kot celotno vlado predstavlja določen deficit. Zato je pomembno, da njihova stranka vztraja pri vodenju pravosodnega ministrstva, je še dejal. Poleg tega je Janez Janša zagotovil, da se bo umaknil z vseh političnih funkcij, če bo pravnomočno obsojen. "To nam zadošča," dodaja Virant.
Virant je sicer še enkrat poudaril, da razrez funkcij v prihodnji vladni koaliciji še ni dokončen in da so odprte prav vse funkcije. Listo Virant sicer še zanima tudi mesto predsednika DZ. Sicer je Virant, ko je prevzel mesto predsednika DZ, posebej poudaril, da je pripravljen odstopiti s prvim dnem, ko bo sklenjena koalicijska pogodba.
Aktualno dogajanje v parlamentu bomo na 24ur.com spremljali ves čas razprave. Svet na Kanalu A bo z novinarji Kristino Hacin, Blažem Jarcem, Mirkom Mayerjem, Majo Kos in Uršo Žgajnar pripravljal krajše novice (ob 12.55, 13.55, 15.45 in 17.25), ob 18. uri pa bo sledila oddaja z voditeljem Gregorjem Trebušakom.
Ob 19. uri bodo v oddaji 24UR zbrali prve odzive predsednikov strank in sindikatov. Ogledali si boste lahko tudi ozadje seje. V studiu bosta Maks Tajnikar in Matej Lahovnik v živo pokomentirala, kako realne so zaveze iz koalicijske pogodbe za hitrejši razvoj Slovenije.
Neuradno kroži veliko imen
Čeprav so funkcije za nove ministre po Virantovih besedah še odprte, pa neuradno kroži veliko imen. Kot Virantov kandidat za ministra za pravosodje in javno upravo se je pojavljal nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj. A ta je Virantu že sporočil, da resorja ne bo prevzel. "Moj poglavitni zadržek je bil ta, da se ne čutim dovolj kompetentnega za sistem javnih plač, ki ga je pravzaprav vzpostavil Virant. Tudi zato se mi zdi, da bi bilo najbolje, da bi Virant prevzel ta resor," je dejal za 24UR.
Kaj pa druga imena? Ministrstvo za finance naj bi predvidoma vodil Janez Šušteršič (Lista Virant).
SDS naj bi dobila pet oziroma šest ministrskih mest. Zvonko Černač naj bi postal novi minister za notranje zadeve, Mojca Škrinjar ministrica za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, Romana Tomc ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Andrej Šircelj minister za infrastrukturo in prostor.
Ker se Šircelj zadnje dni pojavlja celo kot kandidat za prvega moža NLB, so v povezavi z resorjem za infrastrukturo in prostor začela krožiti še nekatera druga imena. Dnevnik omenja ministra za gospodarstvo v prvi Janševi vladi Andreja Vizjaka, nekdanjega direktorja Elesa Vitoslava Türka in vodjo sektorja strateških naložb za energetiko pri AUKN Igorja Šalamuna. Kot še poroča Dnevnik, bo bodoči prvi mož ministrstva za infrastrukturo in prostor zagotovo eden od najvplivnejših ljudi v Janševi vladi. Minister za infrastrukturo in prostor bo namreč bdel tudi nad več milijard evrov vrednimi projekti države in njenih podjetij, ki jih bo obenem tudi umeščal v prostor.
Tomaž Gantar se je omenjal kot možen kandidat za ministra za zdravje. Včeraj so sicer zaokrožile informacije, da bi lahko ta resor prevzel celo Karl Erjavec. Po poročanju Financ bi Erjavec lahko postal minister za zdravje, če bi Virant ostal predsednik parlamenta in ne notranji minister. Špekulira se tudi, da bi bil lahko minister za zdravje Franc Hočevar, nekdanji šef rehabilitacijskega centra Soča, so še poročale Finance.
Za ministrstvo za zunanje zadeve še ni jasno, ali ga bo vodil Andrej Rahten (SDS) ali Erjavec. SLS bo predvidoma dobila dve mesti v vladi, in sicer ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, vodil naj bi ga predsednik stranke Radovan Žerjav, ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa naj bi vodil Franc Bogovič.
Minister za obrambo naj bi postal Aleš Hojs (NSi). Ministrstvo za Slovence po svetu naj bi vodila Ljudmila Novak (NSi).
Predsedniki strank SDS, Lista Virant, DeSUS, SLS in NSi so v sredo podpisali koalicijsko pogodbo. (Foto: Miro Majcen)
DZ se bo lotil treh zakonov
Sicer pa bo DZ v soboto obravnaval tudi predloge treh od šestih zakonov, ki jih je zaradi slabega stanja javnih financ pripravila vlada in poslala v sprejem po nujnem postopku. S spremembami zakona o prevzemih naj bi upnikom in bankam kljub doseženemu prevzemnemu pragu omogočili, da jim ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. V energetski zakon se bo vpisala možnost prodaje, odtujitve oz. zastave proizvodnih energetskih objektov, z novelo zakona o hipotekarni in komunalni obveznici pa razširila osnova, ki jo lahko dajo banke in druge ustanove kot zastavo v zavarovanje.
Zgodba: Predčasne volitve 2011
- Začelo se je predčasno glasovanje na županskih volitvah
- Seznam mora vsebovati tudi podatke, od kod so novi kadri prišli
- FOTO in VIDEO: Žerjav: Gospodarska diplomacija spada pod gospodarstvo
- FOTO in VIDEO: Janša: Vemo, zakaj smo sprejeli ta izziv in za kaj delamo
- FOTO: Več padcev kot vzponov Pahorjeve vlade
Povezani članki
Glasuj
Žal mi je, da se bo končalo tako, kot se bo, žal predvsem zato, ker si Ljubljeni vodja tega ni zaslužil. Vse svoje politično življenje namreč ne počne drugega, kot se brezobzirno bori za to, da pride na oblast. Če bi se boril na način, da ne bi škodoval državi in njenim državljanom, to ne bi bilo narobe in ne bi bilo sporno. A temu - žal - ni tako.
Zakaj smo imeli predčasne volitve?
Zato, ker je Veliki um ocenil, da je primeren trenutek za rušenje vlade (Pahor je imel podporo na najnižji točki) in se odločil, da bo proti reformam, za katere je vedel, da so (in kasneje na soočenjih to tudi potrdil s tem, ko je naenkrat obrnil ploščo in dajal izjave, kako so reforme - praktično iste, ki jih je poprej rušil, saj ni povedal nič novega) NUJNO potrebne in to takoj. Sončni vladar je v svoji zgodovini že ničkolikorat dobrobit državljanov zamenjal za svojo lastno dobrobit. Ravno tako je pred volitvami poudarjal, da je potrebno vlado dobiti čim prej ter da poziva in pričakuje, da bodo vse stranke združile moči in prešle prek ideoloških razlik ter tvorno in konstruktivno sodelovale pri reševanju Slovenije. Takrat so mu ankete seveda napovedovale zmago.
Če spustimo dejstvo, da je ta isti Genij z rušenjem reform in posledično rušenjem vlade povzročil večino izgub bonitetnih ocen Sloveije, ki so nas doletele sedaj (na to je opozarjal Pahor, ko je skorajda prosil, da naj ne nasprotuejjo reformam) so izjave izgledale pozitivne. A le za tistega, ki Fuhrerja ne poznajo ali pa tiste, ki mu slepo sledijo in razmišljajo z njegovo glavo (večina desnice torej).
Že v prvi uri po objavi prvih neuradnih rezultatov je ta ista oseba podala svojo prvo izjavo, v kateri se je pokazala vsa njegova nečimrnost, licemerje in dvoličnost. Potem, ko je uvidel, da ni relativni zmagovalec volitev in ko je predvideval, da ne bo mandatar, je brž napovedal, da vse kaže na očitno ponovne predčasne volitve (s tem verjetno ni želel povedati, da misli on in njegova stranka - kar pa pomeni isto - konstruktivno sodelovati s komerkoli v bodoči koaliciji, ki ni po njegovi meri).
Katastrofa je, da vsega tega nekateri nočejo sprevideti in prepoznati pokvarjenosti in dvoličnosti ter zgolj že blazne želje po oblasti ter imajo Ljubljenega vodjo za edinega pozitivnega človeka v slovenski politiki.
Po drugi strani je ravno on ustvaril Jankoviča v politiki, ko želel s prevzemom časopisne hiše Delo - in stem pridobiti vpliv na medije - in je za te namene z mesta direktorja odstavil Zorana Janoviča, ki je - ne glede na to, kaj si kdo misli o njemu - Mercator dvignil iz popolnoma nekonkurenčnega podjetja v trgovsko podjetje, ki je lahko preživelo na trgu v konkurenci s tujimi trgovskimi velikani (zato je tudi prejel mastno odškodnino, ki jo je razglail sam Jankovič).
Ne glede na to, kaj si kdo misli o g. Zoranu Jankoviču, je kot župan naredil za Ljubljano toliko, kolikor poprej ni nihče storil v 15 letih. Lotil se je rušenja barak na vrtičkih pri Žalah in uredil tam park, izvedel projekt Stožice kljub temu, da je država za časa vladavine Ljubljenega vodje Ljubljani vzela prek 56 mio EUR - čeprav je tu s strani nasprotnikov veliko pripomb pa vsi vemo, da je bila veliak sramota, da galvno mesto države čalnice EU ni imelo niti enega spodobnega objetkta, kar Stožice nedvomno so; zaprl je mestno jedro za širši promet, naredil parkirišča pod kongresnim trgom, ... Pri vseh projektih so mu nasprotniki (večinoma pristaši desne koalicije) nagajali in nasprotovali, a menim, da se je na koncu izkazalo, da je bil vsak projekt potreben in je dejansko spremenil Ljubljano močno na bolje. Celo Urbane, kjer sem bil sam skeptik, se mi zdijo dobra rešitev. Tu je še bicikeLJ, ... P
red tem je bila edina stvar, ki so jo naredili v Ljubljani vzpenjača, ki pa je meni osebno kiks desetletja ali pa celo več - popolnoma nepotreben strošek.
Iz tega razloga težko razumem Pahorja, ki je do njega vedno meden, pa čeprav se mu na hrbtu sveti ikebana iz ročajev nožev, pdpisanih s strani Edinega zveličavnega.
Kakšen pa je sicer Veliki vodja?
Vse afere proti Virantu in Soršku so prišle v pravih trenutkih. Proti Virantu pred volitvami in potem, ko je zapustil stranko SDS in prosti Soršku v času koalicijskih pogajanj, da bi se LGV vzelo ministrsko mesto na mestu, kejr mora priti na vrh SDS-ov član, da pobriše sledi.
In verjetno Virant nima malo masla na glavi, da se je tako uklonil pa čeprav je že pred volitvami napovedoval, da bo v razmerju do svojega bibšega šefa manj naiven in zelo previden (s tem je tudi povedal, kdo stoji za vsemi hudimi obtožbami - ne samo zaradi denarja, gre tudi za spolno usmerjenost in vse, kar se je pojavilo v rumenem risku).
Žalostno.
In nikakor ni mogu JJ zrusit vlade.... Lahk pa si na referendumu glasoval ti!!!
ce pa je tvoja ocena, da je prejsna vlada dobro delala, potemtakem razumem tvoj komentar.
PS: tudi sindikati so se zgrazal nad prejsno vlado, da pa ne bos reku da so navijal za JJ ti povem,da so tudi za to vlado napovedali stavko, ce bo prislo do kaksnih enostranskih rezov
kandidat Janez Janša, pa da je po njegovem nelegitimen. Tokrat se je dogodilo prvič, da je državni predsednik najprej favoriziral dva kandidata, ki sta mu bila blizu, po njuni zavrnitvi pa ni potem predlagal tretjega, ki se mu obeta poslanska podpora.
Ker je z njim v antagonističnih odnosih, je sredi procesa preprosto izstopil iz igre. Kot jezni otrok, ki odide iz igre, ker ni po njegovem. Njegovo sporočilo je jasno – podpiram samo kandidate, ki sem jim osebno naklonjen. Aktualnega predsednika torej ne krasi državniška modrost, ki bi jo utelešala drža, da poskuša postopati kot zastopnik vseh državljanov./Bernard Nežmah, Mladina//
Skočil na mladino,izsledek vam dajem v branje.
Gospoda Nežmaha,pa nestrpen komentator podi pisat na Demokracijo!!


















