Blagovne znamke Dela Revije zasegla KBM Leasing

Znamke Dela Revij je na današnji dražbi, ki jo je v imenu največjega upnika Nove Kreditne banke Maribor v Ljubljani izvedla odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, po začetni izklicni ceni 10,14 milijona evrov (brez davka na dodano vrednost) kupila družba KBM Leasing – članica skupine NKBM, so sporočili iz odvetniške družbe.

Kot so tudi zapisali v sporočilu za javnost, je bila KBM Leasing edina družba, ki se je udeležila avkcije. "Prenos znamk bo v skladu s sklenjeno pogodbo o prodaji znamk ter pogoji in pravili javne dražbe izveden po plačilu celotne kupnine in bo takrat tudi viden v registru znamk, ki ga vodi Urad RS za intelektualno lastnino," so dodali.

V NKBM so medtem pojasnili, da so s transparentno javno dražbo želeli zainteresiranim zagotoviti enakovredno tekmovanje za nakup znamk največje slovenske revijalne družbe.

Zainteresiranih, ki bi morali za sodelovanje na dražbi pravočasno plačati 800.000 evrov varščine, torej danes ni bilo, zato je znamke na dražbi zasegla KBM Leasing, ki je članica skupine NKBM. "NKBM je banka in kot takšna primarno zasleduje svoj ekonomski interes, s katerim želi dobiti povrnjena posojena sredstva," so ob tem izpostavili v banki.

Dodali so, da se ne morejo in ne želijo ukvarjati z založniško dejavnostjo, zato bodo predvidoma do konca septembra sprejeli vse potrebne poslovne ukrepe, "ki bodo na eni strani omogočili zavarovanje ekonomskega interesa banke, na drugi pa bodo omogočili dolgoročno in nemoteno izhajanje blagovnih znamk in s tem tudi ohranitev delovnih mest".

Direktor in lastnik Dela Revij Matej Raščan današnjega razvoja dogodkov ne želi komentirati, so povedali v podjetju. Pojasnili so še, da namerava več informacij podati prihodnji teden.

Sindikalna zaupnica podjetja Dela Revij ter namestnica glavne in odgovorne urednice revije Jana Alma Sedlar pa je dejala, da so z izidom dražbe za zdaj zadovoljni in da je v skladu s prvim sestankom, ki so ga imeli s predstavniki NKBM. Po besedah Sedlarjeve pa sodelavci Dela Revij ne vedo, kaj to pomeni za naprej. Glede na stanje, v katerem se je znašla revijalna družba, upajo, da bo banka znamke dala v najem in da bodo dobili dobrega najemnika. "To se zdi najboljša rešitev," je poudarila. Revije sicer ta teden izhajajo nemoteno, je še povedala.

Društvo novinarjev: To je le nadaljevanje farse

Društvo novinarjev Slovenije "razočarano ugotavlja, da je bila današnja dražba nadaljevanje farse, ki jo v povezavi z družbo Delo Revije spremljamo že več mesecev". V društvu dodajajo, da prenos blagovnih znamk na hčerinsko družbo NKBM "olepšuje le bilance banke, ne razrešuje pa težav, ki jih imajo zaposleni z večmesečnim neplačevanjem prispevkov, ostali sodelavci pa s čakanjem na honorarje". NKBM bi lahko po mnenju društva agonijo Dela revij že pred meseci presekala z ukrepi, ki bi družbo usmerili na pot dolgoročne sanacije – to je z zasegom delnic in pretvorbo terjatev v lastniške deleže.

Po mnenju društva NKBM s prenosom blagovnih znamk Mateja Raščana še vedno prepoznava kot enega od akterjev te zgodbe, iz katere da bi ga morala že pred meseci odsloviti. DNS še dodaja, da je banka pokazala "veliko mero iznajdljivosti pri vzpostavljanju modelov, ki bodo bodočim medijskim lastnikom omogočili izogibanje poravnavi zaostalih obveznosti".

Naprodaj 44 blagovnih znamk

Druga največja slovenska banka je javno dražbo sklicala, ker terjatve do družbe Delo Revije, zavarovane z blagovnimi znamkami, niso bile poravnane. Delo Revije so sicer v lasti Raščana oz. njegove družbe Monera.

Naprodaj je bilo 44 blagovnih znamk. V paketu so bile med drugim revije Lady, Jana, Stop, Anja, Smrklja, Naša žena, Obrazi, Zvezda, Eva, Cukr, Lord, Moj hobi, Dobra kuhinja, Modna Jana, Rože&vrt, Lepa&zdrava, Lady križanke, Moj mikro, Radar, Kih in druge. Med zastavljenimi znamkami sta bili naprodaj tudi prireditvi Viktor in Slovenka leta.

Predsednica sveta delavcev Dela Revij Jelka Sežun je pred dnevi pojasnila, da zaposleni na Delu Revije podpirajo vsako rešitev, ki bo pomagala ohraniti čim več delovnih mest. Zaposleni ob tem izpostavljajo, da so blagovne znamke brez ljudi, ki jih znajo delati in ki to uspešno počnejo že desetletja, prazne in brez vrednosti. Poudarjajo, da se morajo tega zavedati tako stari kot morebitni novi lastniki.