Prvič v zgodovini jamarske reševalne službe se je devet jamarskih reševalk podalo na kondiciranje v jamo Burja pri Kozini. Njihov namen je bil preveriti fizično pripravljenost in trenirati plezanje po jami.
V globino so se spustile po vrveh, opisuje izkušena jamarska reševalka Mateja Mazgan. "Glede na razgibanost jame smo morale vmes preplezati tudi del jame navzgor, da smo se po drugih breznih spustile do globine približno 250 metrov. Na dnu je sledila malica ter druženje in nato povratek plezanja po breznih nazaj iz jame. Vse blatne in vesele ob uspešnem kodiciniranju smo ob sončnem in izredno mrzlem popoldnevu priplezale iz nekaj manj kot deset stopinj na konkretnih minus pet stopinj," je povedala. Ideja o tovrstnem druženju je po njenih besedah padla že lani, vseh devet reševalk pa je bilo zelo pozitivno presenečenih.
Tudi ženske obožujejo jamarstvo
"Jamarstvo je šport, za katerega bi si mnogi mislili, da ni ravno najbolj primeren za ženske, saj smo jamarji običajno po obisku jam precej umazani, imamo poškodovane roke, da o kakšnih možnostih za dolge in urejene nohte sploh ne bi omenjali. Ženske z dolgimi lasmi imamo le te pogosto polne blata. Skratka, za mnoge je to bolj ali manj povsem nasprotno temu, kar pričakujejo od žensk. Zamislite si jamarsko reševalko, ki za vikend brez partnerja izgine v temne rove in so po cca petnajstih urah vsa blatna, umazana, prepotena ponovno pojavi na površju. Ampak ne glede na vse predstave in posledice, ki so povezane s tem posebnim športom, nas je kar precej žensk, ki dejansko ta šport obožujemo," opisuje Mazganova.
Za kondicijo in usposobljenost skrbijo celo leto
Jamarska reševalna služba – specializirana nepoklicna reševalna služba v sistemu zaščite in reševanja – ima v Sloveniji sedem reševalnih centrov (Novo mesto, Velenje, Ljubljana, Kranj, Postojna, Sežana, Tolmin).
Da so reševalci dovolj dobro usposobljeni, skrbijo z rednimi vajami čez celotno leto. Ključnega pomena je vsekakor tudi kondicija vsakega jamarskega reševalca. Prav zato skozi celo leto redno izvajajo vaje tako v jamah, soteskah, žičnicah, stenah, v okviru zimskega usposabljanja itd. Vaje najpogosteje izvajajo vsi reševalni centri skupaj, posamezno po reševalnih centrih, pa tudi v mednarodnem obsegu. Ker je za uspešno delovanje vsakega posameznega reševalca ključnega pomena tudi njegova fizična sposobnost, je smiselno redno hoditi po jamah ali pa se udeleževati kondiciranj, še pojasnjuje Mazganova.
Včasih pri Jamarski reševalni službi ni bilo veliko žensk, danes pa se njihovo število iz leta v leto povečuje. Operativnih je 55, neoperativnih pa 27 jamarskih reševalcev. Od tega je operativnih sedem reševalk, tri pa so neoperativne.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.