Jaklič premoženje prepisal na soprogo

Nekdanji predsednik uprave Vzajemne in direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič je lastništvo vseh svojih nepremičnin v Sloveniji prepisal na ženo Andrejo Jaklič, je poročal Dnevnik. Po poročanju časnika so na nepremičnine hkrati vpisali pravico do brezplačnega dosmrtnega užitka ter prepoved odtujitve in obremenitve.

Dnevnik poroča, da je Jaklič premoženje prepisal morda zaradi številnih odškodninskih tožb, ki jih je zoper njega in druge nekdanje člane uprave vložila Vzajemna za povrnitev domnevno nastale škode zaradi posameznih poslov. Zavarovalnica naj bi zahtevala več milijonov odškodnine, po prepisu premoženja pa bodo morali upniki izpodbijati prenos lastništva.

Jaklič je pojasnil, da sta z ženo skupaj že skoraj 24 let in do zdaj nista razdelila premoženja. "Zdaj sva to storila in razdelila premoženje," je sporočil. Po njegovih trditvah to ni povezano s tožbami. "Vzajemna je tri tožbe že izgubila in bo tudi ostali dve, saj so bile tožbe vložene le kot pritisk name in nimajo nobene pravne podlage. Pod mojim vodstvom je ekipa Vzajemne najbolje vodila Vzajemno, kar se danes jasno vidi tako po rezultatih kot po številu zavarovancev, ki jih je danes skoraj 150.000 manj, od takrat ko sem bil sam predsednik uprave," je sporočil.

Bo lažje legaliziral črno gradnjo?

Po poročanju Žurnala je medtem Jaklič po sprejetju novega prostorskega načrta občine Dobrova - Polhov Gradec tik pred uspešno legalizacijo svoje črne gradnje na Selu nad Polhovim Gradcem.

Župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar sicer zagotavlja, da Marko Jaklič ni bil privilegiran pri pripravi sprememb občinskega prostorskega načrta, s katerimi so postale njegove parcele zazidljive. Pri presoji pobud občanov so upoštevali zgolj prostor, kjer posamezna parcela stoji, poudarja.

Postopek obravnave Jakličeve pobude je bil po zagotovilih občine ves čas transparenten. Kot pojasnjujejo, je bila pobuda za spremembo namenske rabe Jakličevih parcel podana že 28. februarja 2006 in dopolnjena 13. aprila 2007. Stavbna zemljišča na tem območju so bila določena že v osnutku prostorskega načrta leta 2007, dodajajo. "Jaklič ni bil v nobenem privilegiranem položaju, da bi njegovo pobudo obravnavali kako drugače kot vse druge," je zagotovil Setnikar.

Občina Dobrova - Polhov Gradec je 10. julija sprejela spremembe občinskega prostorskega načrta. Kot navajajo na občini, so prejeli 490 pobud za spremembe prostorskega akta, vsaj delno so upoštevali 48 odstotkov vseh pobud. "Občina bo v prihodnje poskušala ugoditi še vsem drugim občanom, katerim v tem postopku glede na strogo zakonodajo ni bilo moč pozitivno rešiti vloge, in si bo prizadevala v sodelovanju s posamičnimi resornimi ministrstvi najti ustrezne rešitve," še dodajajo na občini.

Kot izpostavljajo, je veliko interesa za večjo poselitev v občini zaradi njene neposredne bližine Ljubljane. A velik razvojni problem predstavlja pomanjkanje delovnih mest, poleg tega velik del občine sodi v krajinski park Polhograjski dolomiti, v dolinskem delu občine so poplavno ogrožena območja, razvojne možnosti za gradnjo pa v tem delu omejujejo tudi najboljša kmetijska zemljišča.

Poudarjajo, da so želeli z novim prostorskim načrtom predvsem zadovoljiti razvojne in življenjske potrebe občanov, brez da bi s tem prišlo do nepotrebnih širitev stavbnih zemljišč za namen organizirane in večstanovanjske gradnje. Kot pravijo, so bili z utemeljevanjem mnogih sprememb namenske rabe prostora na pogajanjih s pristojnimi državnimi nosilci urejanja prostora uspešni, čeprav ne v vseh primerih.

Z Upravne enote Ljubljana so sporočili, da trenutno ne razpolagajo z nobeno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja Jakliča. Ker odločajo na podlagi konkretne zahteve in predložene dokumentacije, ne morejo vnaprej predvidevati odločitve, ali bo morda Jaklič lažje pridobil gradbeno dovoljenje.

Jaklič pa je opozoril, da bi že zdavnaj in brez spremembe občinskega prostorskega načrta moral dobiti gradbeno dovoljenje za objekt na posestvu. Hkrati poziva vse, naj "končno prenehajo z oteževanjem razvoja podeželja". Poudaril je, da je na posestvu le obnovil 150 let staro gorsko kmetijo, ki bi se drugače podrla, saj je streha že padla notri. "Javno sprašujem vse odgovorne in medije, ali bi bilo to v redu."

Predvideva, da "glede na to, koliko časa traja vse skupaj, bi bilo očitno bolje, da bi se kmetija podrla. To je možno le v Sloveniji, v Avstriji bi za obnovo gorske kmetije dobil 50 odstotkov nepovratnih sredstev." Navaja tudi, da njegov primer ni osamljen in da se je nanj v tem času obrnilo veliko ljudi s podobnimi težavami.

Trditve, da ni šlo za črno gradnjo, ne držijo

Z Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor so sporočili, da gradbeni inšpektor še vedno vodi inšpekcijski postopek zaradi vzpostavitve zakonitega stanja v zvezi z objekti in zemljišči. Jakličeve trditve, da ni šlo nikoli za črno gradnjo, ampak za obnovo 150 let stare gorske kmetije, pa so zavajajoče in ne držijo, so dodali. Zaradi nelegalne gradnje so izdali tudi odločbo o rušitvi stanovanjskega objekta z gospodarskim poslopjem ter bazena z objektom za bazensko črpalko. Odločba pa je pravnomočna, še dodajajo. ''S sklepom o dovolitvi izvršbe je bil uveden izvršilni postopek, ki je zaradi vloženega pravnega sredstva zoper omenjeni sklep v odločanju na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo in prostor,'' so še sporočili in dodali, da lahko inšpekcijski zavezanec kadar koli do izvršbe po drugi osebi objekt legalizira.

Če bo zavezanec objekt legaliziral ali odstranil se izvršba po drugi osebi ne bo opravila in se izvršilni postopek ustavi, v nasprotnem pa bo gradbeni inšpektor opravil izvršbo skladno s prioritetami dela gradbene inšpekcije pri izvršilnih postopkih, so dodali.