Ob veliki noči gredo jajca za med. Pa veste, kaj pomenijo oznake na njih? Ali, katera so najbolj kakovostna?

V Sloveniji pojemo okoli 9 kilogramov jajc na prebivalca oziroma manj kot 3 jajca na teden. Povprečni Evropejec pa na leto poje 12 kilogramov jajc.

Jajc tudi relativno malo uvozimo, saj je samooskrba z jajci po podatkih iz leta 2012 namreč kar 92-odstotna. V Sloveniji je bilo takrat okoli 1,2 milijona kokoši, ki so znesle 322 milijonov jajc. Od tega so jih 133 milijonov prodali kot sveža jajca. 

Kaj pomenijo različne oznake jajc?

Jajca posebne kakovosti, jajca z omega 3, kakvostni razred A, B ... Oznak na jajcih je kar precej. Pa vemo, kaj dejansko pomenijo? Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je zbrala nekaj podatkov, ki bi jih morali poznati, ko se odločamo za nakup jajc.

Poznamo dva osnovna kakovostna razreda jajc. Kakovostni razred A so sveža, jedilna jajca – jajca, ki jih lahko kupimo v trgovini. Med njimi pa ne sme biti umazanih, strtih ali natrtih jajc. Jajca kakovostnega razreda B pa so jajca drugega razreda in so namenjena le industrijski predelavi.

Sveže jajce je v povprečju težko od 45 do 68 gramov. Njihova velikost oziroma masa pa je označena s črkami S, M, L in XL. Na policah naših trgovin je največja ponudba srednjih in velikih jajc, ugotavljajo v ZPS. 

Označeno mora biti tudi vsako posamezno jajce – to je tista štampiljka, ponavadi rdeče barve. Te oznake omogočajo sledljivost od hleva do pakirnice. Oznaka je sestavljena iz črk in številk.

V primeru jajca z oznako 3SI070144 denimo lahko razberemo, da je jajce baterijske reje, pridelano v Sloveniji, zadnje številke pa označujejo, iz katerega hleva so jajca. Številko lahko preverimo tudi v Registru obratov rej kokoši nesnic, ki je objavljen na spletu. 

Baterijska, talna, ekološka reja ...

Ker ni vseeno, v kakšnih razmerah živijo kokoši, ki nesejo jajca, morajo to biti označeno tudi na škatlah: 0 pomeni, da so jajca iz ekološke reje, 1 predstavlja jajca iz proste reje, 2 pomeni, da so jajca iz hlevske oziroma talne reje, 3 pa označuje baterijsko rejo. Od tega, kako 'dobro' je poskrbljeno za kokoši, pa sta odvisna tudi kakovost in okus jajc ter nenazadnje tudi cena. 

"Pri nas je še vedno največja ponudba jajc iz baterijske reje, pri kateri je bivalno udobje za kokoši najslabše, so pa seveda takšna jajca najcenejša," so zapisali v ZPS.

Jajca iz baterijske reje so najcenejša in jih je na policah trgovin tudi največ, ugotavljajo v ZPS. Pri baterijski reji morajo imeti kokoši v kletkah za bivanje na voljo najmanj 600 cm2 uporabne površine. Kljub temu pa se kokoši v takšnih "baterijah" oz. majhnih kletkah ne morejo prosto sprehajati. V Švici je takšna reja označena kot mučenje živali, zato je že vrsto let prepovedana. Takšna jajca so najslabše kakovosti, saj se kokoši hranijo s slabšimi mešanicami krmil, ki vsebujejo med drugim tudi antibiotike in gensko spremenjeno sojo.

Jajca iz hlevske oziroma talne reje se lahko prosto gibljejo v hlevu in imajo ločen prostor, na sedem kokoši mora biti na voljo eno gnezdo. Ta reja je nekoliko bolj prijazna od baterijske reje, saj imajo kokoši več prostora za gibanje in lahko brskajo po tleh, krma pa je podobna kot tista pri baterijski reji. ZPS ugotavlja, da je škatla takšnih jajc skoraj za en evro dražja od tistih iz baterijske reje.

Precej bolje se godi kokošim pri prosti reji. Te se namreč lahko prosto gibajo po hlevu, poleg tega pa imajo tudi izhod na pašnik, ki mora biti ograjen. Kokoši se tako prehranjujejo tudi z zelenjem, zato so takšna jajca nekoliko kvalitetnejša. 

Najbolj naravno okolje pa imajo kokoši iz ekološke reje. Njihove življenjske razmere so sicer podobne, kot pri tistih iz proste reje, s to razliko, da jih hranijo le z bio-krmo. Tudi pašnik, na katerem se gibajo, pa mora ustrezati ekološkim načinom kmetovanja. 

Kaj so jajca posebne kakovosti?

Trgovci nam ponujajo tudi t. i. jajca posebne kakovosti. Denimo, jajca omega 3. To pomeni, da v krmo, s katero hranijo kokoši, dodajajo sestavine, ki vsebujejo veliko te maščobne kisline. Eno takšno jajce vsebuje vsaj 30 odstotkov priporočene dnevne količine omega 3 maščobnih kislin. Nekatera jajca pa imajo celo 5-krat več maščobnih kislin omega 3 kot navadna jajca – prodajajo jih pod oznako 'omega plus'. Takšna jajca so tudi dvakrat ali trikrat dražja od navadnih jajc.

ZPS pa je pri svoji analizi jajc, ki se prodajajo pri nas, opazila tudi s certifikatom za geografsko poreklo. Gre za jajca kokoši, ki jih vzrejajo na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Zaradi izjemne kakovosti vode in klime na tem območju, pa tudi dejstva, da krmi dodajajo kalcit, takšna jajca vsebujejo več kalcija. Imajo pa tudi dobro razmerje med maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3.

Kako prepoznamo, ali je jajce še sveže?

Rok uporabe jajca je 28 dni od dneva, ko ga izleže kokoš. Da je jajce že staro, lahko ugotovimo na več načinov. Če sveže jajce stresemo, ne smemo slišati, kako se vsebina premika. Zračna votlina v jajcu je namreč še majhna, zato ne slišimo premikanja. Starejše kot je jace, večji je zračni mehurček in glasnejše premikanje. 

Drugi test, s katerim preverimo svežino jajca je, da ga potopimo v posodo s slano vodo. Sveža jajca ne plavajo na vodi, ampak se potopijo na dno. Približno en teden stara jajca se potopijo na dno in se zaradi zračnega mehurčka postavijo pokončno. Jajca, ki so starejša od 10 dni pa priplavajo na površje.

Za ugotavljanje, ali je jajce sveže, lahko uporabimo tudi žepno svetilko ali jajce podržimo proti soncu. Sveže jajce prepušča svetlobo in ima rumenjak na sredini. 

Ko jajce stremo, pa morata biti beljak in rumenjak čvrsta. Pri starem jajcu pa je beljak bolj tekoč, rumenjak pa je povečan in razredčen ter ni več izbočen.

Strokovnjaki pravijo, da jajca najbolje ohranijo svežino in kakovost, če jih hranimo na hladnem mestu pri manj kot 16 stopinjah Celzija. Jajca lahko tudi zamrznemo, vendar ne v lupini, pravijo strokovnjaki. Tako lahko jajca hranimo največ devet mesecev, pred uporabo pa jih moramo odtajati v hladilniku.

Jajca so zdrava

Jajca – predvsem rumenjaki – so bila zaradi velike količine holesterola dolgo na slabem glasu. Rumenjak ima namreč okoli 448 miligramov holesterola, zato so nekoč odsvetovali pogosto uživanje jajc. "Najnovejše raziskave pa kažejo, da sta učinek nenasičenih maščobnih kislin v jajcu in dejstvo, da je v njem razmeroma malo nasičenih maščob, tista dejavnika, ki izboljšujeta razmerje med HDL (dober holesterol) in LDL (slab holesterol)," pravijo v ZPS. 

Tako so se spremenila tudi prehranska priporočila glede uživanja jajc. Zdaj strokovnjaki pravijo, da lahko zdrava odrasla oseba vsak dan zaužije eno jajce. Omejitev – tri jajca na teden – pa velja le za tiste, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, in tiste, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola.  

Jajca so eden najboljših in najlažje izkoristljivih virov beljakovin. Gre za kakovostne beljakovine, saj imajo vse esencialne aminokisline, ki so gradniki naših tkiv in jih mora organizem dobiti s hrano. Že dve jajci na dan zadostijo četrtino naših potreb po beljakovinah.

V jajcih so tudi vitamini A, D, B6 in B12, riboflavin, folna kislina, holin in tudi vitamin E. So tudi vir železa, kalcija, fosforja, kalija, cinka, selena in antioksidanta luteina.

Zakaj pisana jajca ob veliki noči?

V zgodnjem krščanstvu je bilo uživanje jajc prepovedano ves čas velikonočnega posta. Ljudje so se jih tako na praznik še bolj veselili, svoje veselje pa so izražali tudi s tem, da so jih okrasili.

Jajce naj bi bil sicer tudi simbol pomladi in velike noči – rdeči pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi oziroma Jezusove rane, hkrati pa tudi vstajenje.

Barvanje jajc sicer sega že v predkrščansko obdobje, ta običaj pa poznajo tudi druge kulture.