Pol leta po objavi v uradnem listu se danes začenja izvajati zakon o odškodninah za izbrisane. V skladu z njim od danes na upravnih enotah sprejemajo vloge za odškodnine, ki jih izbrisanim prisoja zakon. Na ministrstvu za notranje zadeve jih pričakujejo okoli 12.000, za odškodnine izbrisanim pa naj bi skupaj namenili okoli 130 milijonov evrov.
Kot je pred dnevi povedal minister za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Gregor Virant je za začetek izvajanja zakona vse pripravljeno.
Izbrisani, ki uveljavlja zahtevo za odškodnino, lahko to stori na upravni enoti, na območju katere je imel v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče. Pri tem mu po zagotovilih Viranta ni treba izpolnjevati nobene vloge, le identificiral se mora z osebnim dokumentom. Vse ostalo naj bi naredila upravna enota.
Čas trajanja postopka bo po navedbah ministrstva odvisen od konkretnega primera in od skupnega števila vloženih zahtevkov pri posamezni upravni enoti, zakon pa sicer za odločitev v zadevah, v katerih se lahko odloči po skrajšanem ugotovitvenem postopku, določa enomesečni rok. Dvomesečni rok pa je določen v zadevah, v katerih je pred odločitvijo treba izvesti poseben ugotovitveni postopek.
Do odškodnine so po zakonu upravičeni tisti izbrisani, ki imajo urejen status v Sloveniji oziroma imajo dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo. Do odškodnine so upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili.
V upravnem postopku, ki ga bodo vodile upravne enote, lahko upravičenec za vsak mesec izbrisa dobi po 50 evrov. Če meni, da je takšna odškodnina prenizka, pa lahko vloži tožbo na sodišče, pri čemer dosojena odškodnina ne sme preseči trikratni znesek odškodnine, do katere bi bil upravičen v upravnem postopku.
Po ocenah ministrstva bo morala država za odškodnine nameniti okoli 130 milijonov evrov, medtem ko v SDS, kjer so si zavzemali za individualno ugotavljanje višine odškodnine, svarijo, da bo ta številka bistveno višja.
V organizacijah, ki predstavljajo izbrisane, višini predvidenih odškodnin nasprotujejo. Tako so v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in Civilni iniciativi izbrisanih prebivalcev v izjavi pred začetkom izvajanja zakona zapisali, da so predvidene odškodnine "nesramno nizke". Zapisali so tudi, da nekateri izbrisani nimajo več pravnih možnosti za ureditev statusa.
