Kot je na predstavitvi zbornika, ki je pri Mirovnem inštitutu izšel v zbirki Svete krave, v Ljubljani povedala urednica Marta Gregorčič, se avtorji prispevkov niso omejili le na vprašanje za ali proti Nato, temveč so se lotili aktualnih debat o zavezništvu, ki zadevajo smisel zveze Nato in vlogo Slovenije v njem.
Zamisel za zbornik je nastala 16. januarja ob javni razpravi v državnem zboru o vključitvi Slovenije v Nato, na kateri po besedah Gregorčičeve civilna družba in nasprotniki članstva države v Nato niso prišli do besede. Pojasnila je še, da je zbornik sestavljen iz treh sklopov, njihove naslove pa so si izposodili v akciji proti zvezi Nato, ki je ob obisku urednika Nato Review Christopherja Bennetta 14. marca potekala na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Tonči Kuzmanič, politični analitik, raziskovalec in predavatelj, v svojem prispevku v zborniku razpravlja o napačnem konceptu varnosti ter meni, da se glavni zagovorniki zveze Nato "rojevajo" na FDV. Sicer pa se je na predstavitvi spraševal predvsem, kaj je smisel zveze Nato. Po njegovem mnenju lahko država, ki vstopi v Nato, stori karkoli, pa to ne bo greh. Zvezo Nato je označil kot "organizirano kolektivno nedolžnost".
Ob koncu predstavitve zbornika je Kuzmanič še povedal, da ga je skupaj z rektorjem ljubljanske univerze Jožetom Mencingerjem v začetku leta na večerjo povabil zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot je dodal, je njima in še kakim 18 "pronatovskim gostom" Rupel takrat dejal, da obstajata dva glavna razloga za vključitev Slovenije v Nato. Prvi naj bi bil, da Slovenija ne more v Evropo, če ne bo v zvezi Nato, saj je sicer nihče ne more zaščititi pred interesi Avstrije in Italije. Drugi razlog pa naj bi bil, da se Slovenska vojska le tako lahko znebi presežka generalov.
Darij Zadnikar, filozof, predavatelj in urednik Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, je menil, da si za vstop Slovenije v Nato prizadevajo politične elite, ki "vohajo dobiček zase". Poudaril je, da so v zborniku različni ljudje predstavili svoja stališča, vendar po njegovem mnenju to ni dovolj. Pozval je k oblikovanju "nove koalicije upora", a se obenem vprašal, če so Slovenci danes sposobni vzpostaviti tak upor.
Po besedah predsednika Društva slovenskih pisateljev Toneta Peršaka je Nato "udarna pest negativne globalizacije", ki še išče svoj smisel obstoja. Prizadevanje Slovenije za članstvo v zavezništvu je po njegovem mnenju "zgodovinska zmota", saj je Slovenija za Nato sama po sebi nezanimiva. Da bi postala zanimiva, se mora truditi in biti hlapčevska, je ocenil in pojasnil, da to pomeni opravljanje umazanih del. To po njegovih besedah dokazuje tudi projekt reforme Slovenske vojske.
Peter Kovačič-Peršin, slavist, komparativist in teolog ter urednik Revije 2000, je menil, da lahko Slovenija kot mednarodni subjekt v zunanjepolitičnem smislu preživi le, če bo šla svojo izvirno pot. Slovenija pa bo v primeru članstva v zavezništvu dobila vlogo letalonosilke za ameriška letala, s čimer bo kot družba izgubila identiteto in postala polkolonialna dežela. Upokojeni vojaški strateg in predavatelj Marjan Gorjanc pa je zvezo Nato opisal kot oholo, vzvišeno in nedostopno. Obenem je opozoril, da današnjih teroristov ni ustvaril islam, temveč Zahod, ko je po drugi svetovni vojni po svetu pošiljal tako imenovane borce za svobodo.
Ekonomist Bojan Radej se je spraševal, ali Nato rešuje katero od vprašanj slovenskega gospodarskega razvoja in občutka pomanjkanja varnosti. Kriminolog Zoran Kanduč meni, da je Nato anahronistični vir nevarnosti v po(zno)modernem svetu, ko je edini nosilec suverenosti država kapitala. Upiranje Nato je po njegovem mnenju majhen, a pomemben upor ekonomskemu nasilju, ki ga ustvarja država kapitala. Gorazd Kovačič, sociolog in politični analitik, pa je menil, da je v Sloveniji ob vprašanjih vključevanja v Nato prišlo do najhujših verbalnih napadov na politični pluralizem.