Dan reformacije, državni praznik, ki ga praznujemo danes, nosi izreden pomen, saj je reformacija Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.
Profesor za biblijsko teologijo Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v njej. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar, ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora.
Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je leta 1584 prevedel Jurij Dalmatin. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. Na letošnji državni proslavi je predsednik republike Danilo Türk poudaril, da je prispevek slovenskih nosilcev reformacije k slovenski kulturni in politični rasti neizbrisen in še naprej aktualen. "Tudi danes potrebujemo reformatorskega duha in reformatorje," je še dodal.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.