Sindikati: V pravico do regresa ni mogoče posegati

Zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim se zateguje pas na številnih področjih, prinaša tudi znižanje letošnjega regresa javnih uslužbencev. V sindikatih so razburjeni in preučujejo različne možnosti, saj je po njihovem mnenju javnim uslužbencem pravica do regresa že pripadla in vanjo ni mogoče posegati.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) so po besedah predsednika Branimirja Štruklja stališče glede regresa izrazili že ob pripravi stavkovnega sporazuma. Takrat niso pristali na to, da bi bila opredelitev znižanega regresa za leto 2012 del stavkovnega sporazuma, vlada pa je to rešitev kljub vsemu zapisala v zakon. Zakaj je vlada kljub vsemu vztrajala, da gre ta rešitev v zakon, pa je po njegovih besedah zelo resno vprašanje. Če gre vlada v zavestne kršitve zakonodaje, je to zelo slab signal za prihodnost pravne države, meni Štrukelj.

V konfederaciji po njegovih besedah preučujejo načine, kako od države iztožiti regres na najmanj boleč način za članstvo, da ne bi bilo treba vlagati individualnih tožb. Odločili pa se bodo takoj po izplačilu znižanega regresa, ki ga je po zakonu o delovnih razmerjih treba izplačati do 1. julija. Takrat se bodo odločili, ali bo tožba kolektivna, vzročna ali skupinska tožba. Če bo mogoča kolektivna tožba, se bodo odločili za to pot, v skrajnem primeru pa bodo člani sprožili individualne tožbe.

Glede regresa za leto 2012 v konfederaciji sindikatov Pergam menijo, da o višini in roku izplačila ni več diskusije. Predsednik Pergama Janez Posedi je povedal, da bodo 1. julija pogledali, kaj se je zgodilo, in se odločili o ukrepih. Konkretne vsebine zakona glede plač v javnem sektorju, o katerih so se dogovorili z vlado, pa ne bodo izpodbijali na ustavnem sodišču.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je že napovedala, da bo v petek vložila pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona za uravnoteženje javnih financ. Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je pojasnil, da bodo izpodbijali člene, ki govorijo o varovanih plačah, regresu za letni dopust za leto 2012 in prisilnem upokojevanju.

Izrecno zavračajo fiskalno pravilo in socialno kapico

Sicer pa je temelj zahtev Pergama trajni razvoj oz. 1,5- do triodstotna gospodarska ras. "Naši predlogi gredo v smer družbe, ki je predvidljiva, zmerna in razumna," je dejal  Posedi. V Pergamu zato po njegovih besedah pričakujejo, da časovnih težav pri sprejemanju sporazuma ne bo in da bo socialnim partnerjem uspelo dokument uskladiti in podpisati že junija.

Na vprašanje, ali torej med njihovimi in vladnimi smernicami za nov socialni sporazum ni veliko razlik, je generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek odgovoril, da te "vsekakor so", saj je v vladnem predlogu vsebine dokumenta kar nekaj točk, ki so "tako splošne in ohlapne, da bodo morali pojasniti, kaj so sploh mislili".

Med takšnimi točkami je omenil zavzemanje vlade za sodobno novo industrijsko politiko, ki bo omogočala spodbujanje horizontalnih in sektorskih politik. Kot je dejal, si lahko pomen tega vsakdo razlaga po svoje.

Med vladnimi smernicami socialnega sporazuma, ki jih je izrecno zavrnil, pa je zapis fiskalnega pravila v ustavo, saj v Pergamu menijo, da tu ne gre za ustavno materijo, temveč politično odločitev, ki lahko državi onemogoči izvajanje politik, pomembnih za razreševanje krize.

Po Počivavškovih besedah nasprotujejo tudi uvedbi socialne kapice, saj da v času trajanja socialnega sporazuma, torej v obdobju med letoma 2012 in 2016, ne bo možnosti za nadomestitev izpada proračunskih prihodkov z drugimi viri oz. z gospodarsko rastjo.