Pretresljiva izpoved: Pri dvanajstih me je oče poročil s 47-letnikom. Nekaj let kasneje sem imela na izbiro le še smrt s kamenjanjem ali beg

Ko se srečava sredi Ljubljane, pozdravi z razločnim "dober dan". "Slovenščina je težka. Najbrž približno tako kot kitajščina. Ampak gre. Znam že nekaj besed in občasno razumem, kaj se pogovarjajo okoli mene," pove o svoji izkušnji z našim jezikom. Sicer pa komunicira v odlični angleščini, ki šepa, ko gre za pisanje, pravi. Žal se je njeno izobraževanje končalo v osnovni šoli. "Pa ne zato, ker ne bi bila dobra ali ker ne bi imela želje," poudari.

Njena življenjska zgodba je boleča, o izkušnjah, ki jih ne bi smel doživeti nihče, je težko govoriti, pove že vnaprej. A je pomembno, da ljudje slišijo vsaj tisto, kar je v tem trenutku zmožna razkriti, pravi.

Zato te dni v okviru projekta Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani svojo zgodbo deli z dijaki nekaterih slovenskih srednjih šol in z bralci našega portala. Današnji mednarodni dan žensk Evropski parlament namreč letos posveča begunkam in migrantkam, ki so ob otrocih najbolj ranljiva skupina na migrantskih poteh. Grozijo jim posilstva, spolno nadlegovanje, na koncu pa prodaja v spolno suženjstvo ali prisilno delo. Njihove možnosti, da bodo uspešno integrirane na trg dela in v družbo, so pogosto manjše od možnosti, ki jih imajo za to moški migranti.

Lani je Evropsko unijo dosegel milijon ljudi. Večinoma preko Egejskega morja, ki loči Turčijo in Grčijo. Čeprav je med turško obalo in grškim Lezbosom, kamor pogosto prihajajo plovila z migranti, le dobrih 10 kilometrov, je pot po razburkanem morju tvegana, pogosto se konča s smrtjo.

Tihotapci pospravili 4 milijarde evrov: "Obljubili so ladjo, v pristanišču nas je čakal napihljiv čoln, ki se je prevrnil na morju"

Frontex ocenjuje, da so tihotapci na največjih migrantskih poteh lani v žep pospravili okoli 4 milijarde evrov. Posel jim pogosto precej olajša dejstvo, da je v državah, kjer vladata revščina in korupcija, tiste, ki bi jih morali preganjati, mogoče kupiti že za par stotakov, ker gre za relativno enostavno prislužen denar, pa je tihotapljenje ljudi pogosto "popoldanska obrt" državnih in lokalnih uradnikov ali celo policistov.

Pri tem pa velja imeti v mislih, da tihotapci niso pomočniki migrantom, ampak v prvi vrsti iščejo zaslužek. Ljudi, ki jih odpeljejo na pot v boljše življenje, iščejo s pomočjo sodelavcev na ulicah, na družbenih omrežjih in v begunskih taboriščih, kamor so se večinoma zatekli sirski begunci.

Za potovanje, ki stane od 600 do 2000 evrov, obljubijo marsikaj, pravi sogovornica: "Iz obljubljenega sem sklepala, da bomo potovali z ladjo. Ko smo se skozi gozd in grmovje prebili do mesta, od koder bi naj odpluli, pa sem videla, kako polnijo napihljiv čoln. Bil je veliko premajhen za vse načrtovane potnike. A ko si tam, nimaš izbire. Nazaj ne moreš – niti ne veš kam, ker ne veš, kje pravzaprav si."

Potovanje po razburkanem morju nikakor ni pustolovščina. "Večinoma smo bili tiho, vsak zase je molil, da bi ostal živ." In ostali so živi, a za las. "Čoln se je prevrnil. Trije ljudje so umrli, tudi otrok. Na srečo je prišla pomoč. Nekaj ljudi je moralo v bolnišnico."

Strah pred smrtjo je prisoten vseskozi. A ko je človek na poti, misel na vse potencialne nevarnosti ponavadi potisne v ozadje. Čeprav, ko danes razmišlja o prepotovani poti, sogovornica pravi, da je svojim znancem in prijateljem ne bi priporočala. "Še najhujšim sovražnikom ne!"

"Da bi zares razumeli, zakaj bežimo, bi morali poznati naše zgodbe"

Prihaja iz območja, kjer med drugim pustoši skrajna islamistična skupina Boko Haram. Iz države, kjer na številnih območjih zakon države ne velja nič, pravila določajo verske skupine, vrednost žensk pa je zanemarljiva. "Če skrajnim verskim skupinam kaj ni všeč, ustanovijo milico in terorizirajo prebivalce," pojasnjuje situacijo. S tem si jih popolnoma podredijo.

Rojena v družini, kjer je bila mati, ki je prihajala iz družine kristjanov, prisiljena v poroko z muslimanom, je kot deklica sanjala, da bo odvetnica. Da se bo borila za resnico, pravico, za ženske. Želela si je dobre izobrazbe.

A streznitev je prišla kmalu. Pri dvanajstih jo je oče prodal v prisilni zakon s 47-letnim moškim. V zakonu je kmalu rodila deklico. Bila je ujetnica svojega soproga, z jasno prognozo, kako se bo odvilo njeno življenje – brez kančka svobode, kot "stroj za rojevanje otrok" in brez vsake možnosti, da izrazi svoje videnje sveta, ki ji ga je privzgojila mama, ki sicer sama ni nikoli zbrala poguma za beg.

Ko je želela pobegniti iz zakona, ji je grozila smrt s kamenjanjem. V odločilnih 24 urah ji je iz države pomagal tujec, ki ima tam posel in je videl, kako kritična je situacija.

Poudarja, da je imela na poti srečo. Čeprav se je kot ženska, ki je potovala sama, kdaj počutila ogroženo, je preživela. Marsikateri migrant tega ne more trditi. Migrantko, ki jo je spoznala na poti in z njo ostala v stikih, je na balkanski migrantski poti posilila skupina 10 moških. Danes je v Nemčiji noseča in s hudo travmo.

"To je pot, na kateri si sam," odgovori na vprašanje, kakšni so odnosi med migranti. Se pogovarjajo, a globlje vezi običajno ne nastajajo. Vsak skuša preživeti, priti na svoj cilj. So tudi primeri, ko kdo koga prevara za denar. "Ljudje rešujejo svoja življenja. Kaj bo s teboj, ko boš ostal brez denarja, jih večinoma ne zanima."

"Priložnosti, ki so vam na voljo, so za nas nepredstavljive"

Mnogo tistih, za katerimi je že neuspešen poskus prečkanja v Evropo, so ostali brez denarja ali pa ga že na začetku niso imeli, se odločijo, da bodo skušali s tihotapci skleniti dogovor, po katerem jim bodo stroške poti odslužili, ko dosežejo cilj. Za marsikoga je to pogodba s hudičem, saj vnaprej ni jasno, na kakšen način bodo ta dolg odslužili in kako dolgo bodo za to potrebovali. Te zgodbe se pogosto končajo v obliki prisilne prostitucije in suženjskega dela.

Kljub vsem nevarnostim sogovornica ocenjuje, da je bilo vredno tvegati. Na prvem mestu seznama žeja je enostavno živeti in to svobodno. Če je nekoč želela biti odvetnica, ima danes drugačne karierne želje: "Želim pisati. Želim ljudem iz prve roke povedati svojo zgodbo. Če bom spremenila mnenje dveh ljudi ali navdihnila in spremenila življenje dveh žensk, bom že dosegla cilj." Prav tako želi, da se Evropejci zavedamo prednosti sveta, v katerem živimo. "To, da si lahko svobodno izbiraš partnerja, se šolaš … To je za nas nepredstavljivo. Priložnosti, ki jih imate vi, so na nas doma nekaj nedosegljivega."

Prizna, da si je Evropo predstavljala drugače kot jo zdaj doživlja v praksi. "Velja prepričanje, da bo takoj služba, vse urejeno ..." Pa ni. Kljub temu je Sloveniji hvaležna za zavetje, čeprav preden je prišla k nam, sploh ni vedela, da naša majhna država obstaja. "Ko so me ujeli na meji so dejali, da me bodo odpeljali v Ljubljano. Rekla sem, pa ne na Bližnji vzhod, samo tja ne. Potem pa so dejali, da je to kar v Evropi."

Prav tako je hvaležna za skromno finančno podporo države. "Ampak veste, včasih mi je kar nerodno, ko izpolnjujem obrazce za pomoč. Sem zdrava, imam roke, znam delati ..."  Zato upa, da bo nekega dne pri nas lahko našla delo.

"Spoznajte nas!"

V Sloveniji je deležna tudi kakšnega neprimernega pogleda, imela je težave, ko je iskala stanovanje. Vendar pa strah in odpor ljudi razume, pravi. Debato, ki v Evropi in Sloveniji poteka v povezavi z migranti, redno spremlja. "Ko prihajajo neznanci, potem pa še poročila o napadih … seveda je razumljivo."

Sama prihaja iz okoli 180 milijonske države, kjer živijo tako kristjani kot muslimani, kar je "zapleteno". Vendar ostro nasprotuje posploševanju in etiketiranju muslimanov. Kot v vsaki družbi, pravi, obstajajo dobri in slabi ljudje.

Biti napreden moški je enako nevarno kot biti ženska

Želi si, da bi lahko še kdaj obiskala svojo domovino. A zaenkrat je tam zanjo prenevarno. "Razumeti morate, da nihče od doma ne odide, če ni res nujno. Prihajam iz velike družine. Doma sem imela svoje ljudi na desni, levi, spredaj, zadaj. Ko sem odšla, sem bila naenkrat sama. Ko me je bilo strah in sem jokala, sem imela samo še Boga."

Stika z domačimi nima. Le preko kakšnega redkega pisma. "Pa še takrat sem morala poslati fotografijo, da so verjeli, da res pišem jaz, da ni prevara, da sem še vedno živa."

Želi si tudi, da bi se nekoč razmere v Nigeriji spremenile, predvsem za ženske. "Vendar ta sprememba lahko pride samo od znotraj iz nigerijske družbe. Saj so druge države poskušale posredovati in še vedno poskušajo kje drugje, a ne deluje, ker so domači ljudje preveč prestrašeni. Prav tako tuje posrednike hitro odpravijo z argumenti, naj raje rešujejo težave pri sebi doma."

Žal pa ocenjuje, da se razmere v zadnjih letih ne izboljšujejo, ampak slabšajo. "Kako pa se naj zgodijo spremembe, če imamo predsednike, ki se poročajo z 9 let starimi deklicami? Kako naj takšna oseba uvaja spremembe?"

In prav prisilne poroke deklic so eden od razlogov, zaradi katerih želijo iz države tudi številna druga dekleta. "Mnoge potrebujejo operacije, da lahko sploh urinirajo, ker so zaradi prezgodnjih spolnih odnosov in porodov deformirane," razlaga. A množičen upor žensk ni verjeten, ker bi jih ubili. "Smrt ženske je pomembna približno toliko kot smrt živali."

Redke medije, ki si upajo povzdigniti glas, običajno precej hitro zaprejo, filmska industrija, ki bi lahko realno podobo ponesla v svet, za kritične projekte nikoli ne dobi denarja.

In moški? "Pri njih gre večinoma gre za zakoreninjena prepričanja glede žensk. Tudi tisti, ki študirajo v tujini, običajno po vrnitvi delujejo kot njihovi očetje, dedki ..." Seveda so tudi izjeme. "Ampak ti ne ostanejo v Nigeriji, pobegnejo v tujino." Biti napreden moški je namreč podobno prepovedano, nezaželeno in tvegano kot biti (napredna) ženska in se zelo verjetno konča s smrtjo.