Pogačar bo na račun države zaslužil 10 mio evrov?

Igor Pogačar naj bi lizing pogodbo s Hypo leasingom skrival, ker naj bi se mu ob povečanju lizinga iz 83.000 evrov na 125.000 evrov zmanjšal rok odplačevanja. Po neuranih informacijah naj bi namesto 20 let odplačevanja obrokov v višini 83.000 evrov zdaj Ram Invest prepolovil dobo odplačevanja lizinga. To pomeni, da naj bi že po 10 letih Pogačar tudi postal lastnik stavbe.

Hypo banka je sicer v torek v javnost dala papir, ki dokazuje, da je Pogačarjev lizing za stavbo NPU 125.000 evrov, kar je 11.000 evrov manj kot za najem Pogačarju plačuje država. A Pogačar naj bi med februarjem in aprilom spremenil lizing in naj bi namesto 240 obrokov v 20 letih zdaj moral plačati le 120 obrokov v 10 letih, doplačal pa naj bi še osem milijonov evrov. To pomeni, da naj bi bil skupni znesek, ki ga mora Pogačar plačati za lizing 23 milijonov evrov, država pa bo v 20 letih, kolikor je bil predviden prvoten lizing, dejansko za stavbo plačala 32.640.000 evrov, kar pomeni, da bi po teh izračunih Ram Invest za oddajanje prostorov zaslužil skoraj 10 milijonov evrov oziroma skoraj 42.000 evrov na mesec.

Še včeraj je ministrica Katarina Kresal, katere ministrstvo je podpisalo pogodbo z Ram Investom, dejala, da nima podatkov o tem, kakšno je lizinško razmerje med Ram Investom in Hypo leasingom in da je to stvar podjetja in banke, a prav zaradi teh podatkov naj bi se v sredo med glasovanjem o interpelaciji zoper notranjo ministrico vzdržalo devet poslancev koalicije.

Pogačar ne bo tožil

Pahor je namreč Pogačarju dejal, naj razkrije lizing pogodbo med njegovim RAM Investom in finančno družbo Hypo Leasing, kar pa je Pogačar zavrnil, saj gre za poslovno skrivnost. Po mnenju Pahorja bi namreč ta pogodba javnosti pokazala, da najemna pogodba za poslovne prostore med RAM Investom in notranjim ministrstvom ni negospodarna, s čimer bi se potrdile tudi trditve notranje ministrice Katarine Kresal. Ta se je morala prav zaradi te pogodbe braniti pred interpelacijo. Zato je Pahor včeraj povedal, da bodo ministrstva ugotavljala možnosti za preprečitev sklepanja nadaljnjih pogodb s Pogačarjevim podjetjem.

Pirnat: Pahor bi moral misliti na nekaj drugega

Glede tega pa smo v redakciji 24ur.com govorili tudi z dekanom pravne fakultete Rajkom Pirnatom, ki je glede besed premierja povedal, da je treba najprej ugotoviti, ali bodo te možnosti preverjali na podlagi obstoječe zakonodaje oziroma ali bodo ugotavljali možnosti za spremembe zakonodaje.

"Vsaka zakonska ureditev mora upoštevati načelo enakosti, kar pomeni, da mora zakon veljati za vse enako," je pojasnil. Hkrati meni, da je razlog, zaradi česar je napovedal omenjene aktivnosti vladnih resorjev – zaradi nerazkritja določenih poslovnih skrivnosti, pravno nesprejemljiv. Vsaka gospodarska družba namreč sme varovati svoje poslovne skrivnosti, in "če neka družba izkoristi svojo pravno možnost, ji še ni mogoče nalagati nekih škodljivih posledic. Mislim, da gre za popolnoma zgrešeno prizadevanje," pravi Pirnat, ki ob tem dodaja, da bi moral predsednik vlade svoja prizadevanja usmeriti v to, da se preučijo pravne možnosti za razveljavitev oziroma spremenitev najemne pogodbe.

"Glede na podatke, s katerimi razpolaga javnost, je resno mogoče dvomiti v gospodarnost pogodbe. In očitno je sama pogodba povzročila škodo, ne pa samo dejstvo, da nekdo varuje svoje poslovne skrivnosti," zaključuje pravni strokovnjak. Pri tem dodaja, da obravnavo morebitnih kršitev v postopkih javnih naročil obstoječi zakoni že urejajo, vendar v tem primeru ne gre za to. Zakon o javnem naročanju govori o t. i. črni listi, na katero pa se lahko uvrstijo le podjetja, ki morebiti kršijo sam postopek, ne pa kadar varujejo svoje poslovne skrivnosti. Na listo se uvrstijo podjetja, ki na primer v postopku oddaje ponudbe podajajo lažne podatke.

Povedal je, da tu ne gre za najemno pogodbo, za katero res ni treba izvajati postopkov o javnih naročilih, bi pa to bilo smotrno, glede na to, da gre za velik znesek pogodbe. "Imamo podatke, da je velik del najemnih površin garaže, ki so ovrednotene z istim zneskom kot sami prostori, to je okoli 13 evrov za kvadratni meter, kar je, kot beremo, za garaže zelo visoko." Tudi podatek o razmerju med plačilom lizinga in najemnino po besedah Pirnata vzbuja resen dvom v gospodarnost, saj mora biti lizing obrok praviloma večji, saj je najemnik lizinga, ki vključuje tudi odplačilo lastninske pravice.

Pogačarju mesečno slabih 200.000 evrov

V zadnjih dneh smo na široko poročali o najemni pogodbi med RAM Investom in ministrstvom za notranje zadeve. Za stavbo, v kateri je Nacionalni preiskovalni urad, mesečno ministrstvo RAM Investu plačuje 136.000 evrov. V oddaji 24UR OB ENIH pa so poročali še, da Pogačarjevi podjetji RAM Invest in Domicil, d. o. o., državi oddajata tudi prostore za kmetijsko, okoljsko in pravosodno ministrstvo.

Ministrstvo za okolje naj bi mesečno Pogačarju odštelo 20.338 evrov, saj so že leta 2004 na Einspilerjevi ulici najeli prostore za Agencijo za okolje in prostor, za arhiv in parkirne prostore. Cena kvadratnega metra je nižja kot v primeru Nacionalnega preiskovalna urada in znaša od 7 do 12 evrov.

Kmetijsko ministrstvo za okoli tisoč kvadratnih metrov prostorov in deset parkirnih mest, ki so prav tako na omenjeni ulici, odšteje mesečno 15.192 evrov. Pravosodno ministrstvo pa ima s Pogačarjevim Domicilom še iz časov ministra Lovra Šturma pogodbo za najem 1.390 kvadratnih metrov na Miklošičevi ulici, kjer je Okrožno sodišče v Ljubljani. Za to ministrstvo Aleša Zalarja plačuje 26.018 evrov na mesec.

Skupaj torej Pogačar od države vsak mesec z najemninami pobere dobrih 197.000 evrov, letno pa je to 2.370.000 evrov.