Podatki državnega pravobranilstva kažejo, da je bilo do konca lanskega leta zaradi izbrisa vloženih 60 tožb, skupna vrednost zahtevkov pa znaša dobrih 8,5 milijona evrov. Na državnem pravobranilstvu pravijo, da vrednost zahtevkov ne nujno prikazuje vrednost odškodnin iz naslova škode, nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, "saj v večini primerov tožniki v tožbi uveljavljajo zahtevke iz več škodnih dogodkov in različnih pravnih podlag".
Pri ugovoru na zahtevke sicer pravobranilstvo navaja zastaranje. Vrhovno sodišče RS je namreč 21. oktobra 2010 izdalo sodbo, v kateri je v zvezi z zahtevki za plačilo odškodnine zaradi nastale škode ob izbrisu iz registra stalnega prebivalstva zavzelo stališče, da so tovrstni zahtevki zastarali.
Kot namreč v tožbi ugotavlja sodišče, tožnikova nepremoženjska škoda predstavlja nadaljevanje "istega osebnostnega stanja, zato je njegova bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. /... / Na začetek teka zastaralnega roka ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala v naslednjih letih. Drugačna razlaga bi izigrala inštitut zastaranja, saj bi pomenilo, da lahko oškodovanec kadar koli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajoče škode, ne glede na začetek njenega zastaranja," je zapisalo sodišče.
Ugotovilo je tudi, da "odškodninske terjatve zaradi izgub ali zmanjšanja osebnega dohodka ne sodijo med občasne terjatve, ki zastarajo ob dospelosti vsake posamezne dajatve, pač pa zastaranje za te terjatve teče od dne, ko se je izvedelo za škodo in za povzročitelja. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, ker pravočasno uveljavljanje prve terjatve pretrga zastaranje," je zapisano.
Za zdaj pa po navedbah državnega pravobranilstva brez dokončnega odgovora ostaja še vprašanje vpliva izdaje dopolnilne odločbe na tek zastaralnega roka.
Leta 1992 je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva izbrisala državljane drugih republik SFRJ, ki so niso pravočasno uredili svojega statusa. Po več letih različnih upravnih in sodnih postopkov je Ustavno sodišče leta 1999 in 2003 odločilo, da je bil izbris nezakonit in da jim je treba povrniti stalno prebivališče za nazaj.
KOMENTARJI (261)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.