Kljub strinjanju, da bi bilo najbolj primerno zaplet z referendumom o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih rešiti z ustavnim zakonom, koalicija in opozicija še vedno nista našli ustreznega dogovora o nekaterih ključnih vsebinskih vprašanjih.
Glavna razlika med vladno in opozicijsko verzijo ustavnega zakona ostaja vprašanje podelitve statusa stalnega bivališča za nazaj. Po vladni verziji dobijo tisti, ki že imajo državljanstvo ali dovoljenje za stalno bivanje in ki so od leta 1992 stalno bivali v Sloveniji, dopolnilo odločbo za nazaj avtomatično po uradni dolžnosti.
Po predlogu demokratske stranke pa so do podelitve statusa stalnega bivališča za nazaj upravičeni samo tisti, ki si tega niso mogli urediti iz objektivnih razlogov, med katere uvrščajo ravnanje državnih organov ali vojno na območju drugih republik nekdanje SFRJ.
SLS radikalnejša od SDS
Popolnoma v drugo smer pa gre predlog, ki ga je predstavila slovenska ljudska stranka, saj ta izključuje vsako podeljevanje statusa za nazaj. Statusa izbrisanim za nazaj ne more nihče podeliti, saj bi bilo to po mnenju ljudske stranke v nasprotju z objektivno resničnostjo, ki je ne more spremeniti niti ustavno sodišče. Sicer pa ljudska stranka po radikalnosti prekaša celo demokratsko stranko, saj zahteva izvedbo referenduma in morebitni sprejem ustavnega zakona šele po njem.
Druga pomembna točka, v kateri se razlikujejo različni predlogi, je vprašanje odškodnin. Demokratska stranka odškodnine omejuje in sicer tako, da dejansko izplačana odškodnina v nobenem primeru ne more preseči 150.000 tolarjev, revalorizirano na dan odškodnine. Vladni predlog pa na 150.000 tolarjev omejuje odškodnine nematerialne narave, kar pomeni psihične bolečine in podobno.
Sicer pa se po vladnem predlogu škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uveljavljajo pod določenimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo odškodninsko odgovornost države. Slovenska ljudska stranka pa meni, da z zakonsko ureditvijo ni potrebno vzpostavljati nikakršne podlage za odškodnine, razen nekaterih izjem.
Janša: LDS je nestrpna do slovenstva
Po pogajanjih je predsednik slovenskih demokratov povedal, da se vladna stran ni pripravljena pogajati in da je referendum sedaj neizogiben. Odločal pa ne bo le o vprašanju izbrisanih, temveč tudi o legitimnosti trenutne oblasti. V SDS so prepričani, da bo referendum uspešen, pričakujejo pa, da bo v tem primeru vlada odstopila.
LDS je po Janševem mnenju ksenofobna do slovenstva in osamosvojitve ter "ultralevičarska". Z zamenjavo Drnovška na čelu stranke z Ropom pa je "ultralevičarska linija" v LDS zmagala in se še bolj bori "za nekatere svoje zaveznike iz časov, ko so skupaj nastopali proti slovenski osamosvojitvi". Namesto načel tako LDS zanimajo le novi volivci, meni Janša, ne glede na ceno, ki jo bo potrebno za to plačati.
Izvršni direktor LDS Bogdan Biščak je sicer še pred novinarsko konferenco Janeza Janše ocenil, da možnosti za nadaljevanje pogovorov v zvezi z izbrisanimi praktično ni. Ključno je vprašanje, kdo je upravičen do povrnitve statusa stalnega bivališča za nazaj vse od izbrisa, 26. februarja 1992. V največji vladni stranki LDS so namreč prepričani, da so do stalnega bivališča upravičeni vsi, ki so od izbrisa v Sloveniji nepretrgano živeli. Po drugi strani pa v koaliciji Slovenija (SDS in NSi) menijo, da bi si izbrisani morali status urediti do dneva pred izbrisom, tako pa bi bili do statusa upravičeni le tisti, ki so za stalno bivališče zaprosili še pred izbrisom.
Ali je dogovor sploh mogoč?
Mnogi zato dvomijo, da je dogovor sploh še mogoč. Po nekaterih napovedih naj bi stranke dosegle dogovor, s katerim bi se izognili referendumu, do četrtka, ko je sicer napovedana seja ustavnega sodišča. V petek se sicer izteče 14-dnevni rok, ki si ga je postavilo ustavno sodišče za dokončno odločitev o skladnosti odloka o razpisu referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Kot je znano, je ustavno sodišče 9. januarja sklenilo, da se do dokončne odločitve zadrži izvajanje odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih.
Hanžek odgovoril na zahtevo koalicije Slovenije
Hanžek je odgovoril tudi na zahtevo koalicije Slovenija, ki je pred dnevi zahtevala, naj ombudsman slovensko javnost in državni zbor celovito obvešča o informacijah, ki jih posreduje izven države ter da je pri tem objektiven. Izrazili pa so tudi pričakovanje, da bo državni zbor nemudoma prejel celotno pismo (in ne samo povzetek, ki ga je naredil Hanžkov urad) komisarja za človekove pravice Sveta Evrope Alvara Gil-Roblesa. Slednji je namreč v pismu slovenskemu ombudsmanu med drugim zapisal, da je potrebno problem izbrisanih rešiti enkrat za vselej na način, ki bi se izognil povečevanju rasističnih in ksenofobnih čustev. Hanžek je ob tem pojasnil, da takšne korespondence ni dolžan dostavljati državnemu zboru, še posebej ne na način, kot je to naredila koalicija Slovenija, ki ga je k temu pozvala preko medijev, namesto da bi to na določeni zakonski podlagi zahtevala direktno od njega. Ob tem je dodal, da ga je tudi Gil-Robles prosil, naj pisma javno ne objavlja, dovolj jasno sliko o stališčih iz omenjenega pisma pa naj bi komisar podal tudi v odgovorih časniku Večer.
Ob zahtevi koalicije Slovenija se Hanžku zastavlja tudi vprašanje, ali zahteva po seznanjanju državnega zbora o kontaktih z institucijami za varstvo človekovih pravic v tujini velja samo za ombudsmana ali tudi za izvoljene predstavnike državnega zbora. Poleg tega pa ga zanima, ali zahteva po objektivnosti velja le za varuha človekovih pravic ali morda tudi za druge predstavnike države. Gil-Robles, ki je na problematiko izbrisanih opozoril že med lanskim obiskom Slovenije, je v omenjenem pismu Hanžku zapisal tudi, da denar ni pravo merilo za spoštovanje človekovih pravic ter da uživanje človekovih pravic ne more biti odvisno od referendumskega izida.
