Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Ivo Vajgl (Zares) je pojasnil, da je v sredinem pogovoru s predsednikom odbora srbske skupščine za zunanjo politiko Dragoljubom Mičunovićem "mimogrede" povedal, da so se stranke nove koalicije soočile z vprašanjem izbrisanih in da so v koalicijski pogodbi "popolnoma jasno povedali, da bo ta vlada uresničila odločbo ustavnega sodišča in to v celoti". Odškodnine so v tem smislu po njegovem mnenju "stvar zakonodaje in stvar predpisov, da se vidi, kdo v Sloveniji ima pravico do takšne odškodnine", je pojasnil danes.
Kot je nadaljeval, pa je na dlani, da je bil sam pri poročanju o teh stvareh srbskemu kolegu zadovoljen. Z enakim zadovoljstvom pa mu je povedal, da so podani vsi pogoji, da se glede tistih ljudi, ki so živeli in delali v Sloveniji, "s socialnim sporazumom med Slovenijo in Srbijo uredi status teh ljudi oziroma njihovih pričakovanj".
V Srbiji Vajglovo napoved pozdravljajo. Državni sekretar za diasporo Miodrag Jakšić jo je označil za dobro novico, ob tem pa spomnil, da je zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva leta 1992 približno 30.000 ljudi, večinoma Srbov, izgubilo vse pravice.
Grims: Državljanstvo smo ponujali
Včerajšnja izjava pa je sprožila kritike v opoziciji. "Nesprejemljivo je, da gre eden od ključnih ljudi v koaliciji napovedati izplačevanje odškodnin tako imenovanim izbrisanim v Beograd," je poudaril poslanec SDS Branko Grims. Kot je dejal, so v stranki razočarani nad dejstvom, da se nekateri očitno ne zavedajo, da so odgovorni slovenskim volivkam in volivcem, ne pa Beogradu.
Grims je vnovič izpostavil, da tako imenovani izbrisani v mednarodnem pojmovanju izraza to sploh niso, saj je šlo "zgolj za prenos z enega seznama na drug seznam, nikakor pa ne za odvzem državljanstva ... V Sloveniji so vsem v času osamosvojitve ponudili državljanstvo, samo vlogo je bilo treba dati. Slovenija je edina država na svetu, ki je ravnala tako demokratično in odprto," je dejal.
Devet milijard za odškodine?
Glede odškodnin je dejal, da je že sedaj vloženih več kot 20 zahtevkov, najvišji med temi pa krepko presega pol milijona evrov. Če se takšna vsota za odškodnine pojavi v 18.000 primerih, to po njegovih besedah pomeni devet milijard evrov. Med tistimi, ki zahtevajo odškodnino, je po besedah Grimsa tudi oseba, za katero je mogoče s pomočjo televizijskih posnetkov dokazati, da je "bila na čelu tankovske kolone, ki je prodirala proti enemu izmed severnih prehodov pod znakom rdeče zvezde in streljala na civilne objekte, na civiliste in tudi na cerkev". Kot meni poslanec, takšni ljudje po nobeni pravni normi in po nobenem mednarodnem predpisu "ne morejo in ne smejo biti upravičeni do odškodnin".
Poslanec je prepričan, da je edina smiselna rešitev ustavni zakon, ki bi vnaprej izločil osebe, ki so sodelovale v napadu na Slovenijo. Poudaril je, da je to rešitev podpiral tudi nekdanji predsednik Janez Drnovšek, nekoč pa tudi sedanji premier Borut Pahor.
Jelinčič: Protislovensko delovanje
Pahorjeva vlada "si je zataknila zanko okoli vratu. Kar hoče narediti, je protislovensko delovanje", je prepričan predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. "Tisti ljudje, ki so bili proti samostojni Sloveniji, ki so špekulirali ter niso hoteli prevzeti slovenskega državljanstva in naših dokumentov, čeprav jim je država to nekajkrat omogočila, bi morali biti kaznovani z izgonom iz države, saj gre za ilegalno bivanje v Sloveniji," je poudaril.
