'Na fakultetah neka zaprta kasta obvladuje denarne tokove, plača jim je zgolj za priboljšek'

"Primer, ko dekan poleg polne redne zaposlitve in raziskovalnih projektov honorarno poučuje na devetih dodatnih lokacijah in s tem zasluži stotisoče evrov", bi po navedbah sindikata "učinkoval kot groteskna karikatura, če ne bi bil resničen in če ne bi bil značilen za razmerja v slovenskem visokem šolstvu". Kot opozarjajo, medtem "množice sposobnih mlajših znanstvenikov zaradi 'varčevanja' ostajajo brez službe, životarijo s prekarnimi pogodbami ali ždijo v izhodiščnih plačnih razredih".

V sindikatu se sprašujejo, ali je naključje, da je ministrstvo, ki ga po njihovih navedbah vodi ena največjih zaslužkaric v javnem sektorju, ravnokar predložilo predlog koncepta novega zakona o visokem šolstvu, ki bi zaposlene v visokem šolstvu izključil iz sistema plač javnih uslužbencev. Opozarjajo namreč, da bi lahko s tem ukrepom "dohodki redkih posameznikov poleteli v nebo, večina ostalih pa bi padla v prekarnost".

Izplačevanje omenjenih honorarjev v sindikatu vidijo kot posledico komercializacije v visokem šolstvu, ministričina "najnovejšo afero" pa kot "koristno svarilo" pred njo.

Omenjena "razprodaja recikliranega znanja v obliki izrednega študija" po njihovem ni edina oblika "zlorabe institucionalnega položaja, ki ga imajo javne univerze". "Opozarjamo tudi na številne pojave, ko se predstavniki institucionalne akademske elite s položajem v univerzitetni hierarhiji na etično sporne in koruptibilne načine okoriščajo kot zasebni svetovalci državnih oz. javnih ustanov. Vse te pojave omogoča zlasti privatizacija odločanja, ki jo skuša predlog koncepta zakona o visokem šolstvu še okrepiti," navajajo.

V visokošolskem sindikatu zato "težnje h korporativnemu upravljanju in privatizaciji dejavnosti univerz" odločno zavračajo, saj menijo, "da se morajo univerze vrniti k svojemu temeljnemu javnemu poslanstvu, ustvarjanju in posredovanju znanja". Edina pot k temu cilju pa je notranja demokratizacija univerz, pravijo.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč v četrtek razkrila, da so subjekti javnega sektorja fizičnim osebam v zadnjih 11 letih prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačali za več kot milijardo evrov neto. Pri tem se je na drugem mestu po prejemkih znašla ministrica za izobraževanje znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, ki je prejela 636.068,98 evra. Ministrica je danes, torej dan po razkritju, že odstopila. 

Bo odstop ministrice poskrbel le za to, da se bodo težave pometle pod preprogo?

Prvi mož sindikata SVIZ Branimir Štrukelj je v odzivu dejal, da se boji, da bo odstop ministrice le prikril pravi problem: "Ta pa je, kako elita fakultet, neka zaprta kasta, obvladuje tokove denarja na javnih fakultetah in univerzah. Zdaj je jasno, zakaj ta elita, katere del je bila očitno tudi ministrica, ni nikoli podprla zahtev po izboljšanju pogojev dela in izboljšanju plač na fakultetah. A tega oni seveda ne občutijo, ker jim je plača zgolj za priboljšek."

Gre za nezdružljive svetove, pravi Štrukelj in opozarja, da plača asistenta z doktoratom znaša le nekaj več kot 1000 evrov. "Upam, da bo situacija, ki je nastala po razkritju zaslužkov, vodstva fakultete pripeljala do tega, da bodo preprečila podobne procese."

Skrbi ga sicer, da temu morda ne bo tako, saj da predlog zakona o visokem šolstvu še oži polje demokracije: "Predstavnika zaposlenih v upravnem odboru univerze, kjer bi ta lahko vršil pomemben nadzor, ko gre za finance, bi nadomestil kar senat, torej učiteljska elita rednih profesorjev. To je treba ustaviti in obrniti v drugo smer."

Mariborska univerza poziva k ukrepom

Na mariborski univerzi so danes pojasnili, da dodatno plačujejo opravljeno delo za izvedbo pedagoškega procesa in sicer na posebnih področjih, kjer pedagoški proces poteka z velikim vključevanjem zunanjih sodelavcev (na področju medicine, zdravstvenih ved, arhitekture, trener izbrane športne panoge), kjer je pomembno, da sodelujejo strokovnjaki s prakse in seznanjajo študente z največjimi trenutnimi novostmi in so hkrati v stalnem stiku s tekočo prakso, kar pomeni, da na Univerzi v Mariboru niso v rednem delovnem razmerju: "Prav tako se preko avtorskih in podjemnih pogodb plačuje delo na projektih in sodelovanje z gospodarstvom, torej vse aktivnosti, kjer je s strani financerja določeno, da se na takšen način izvaja delo in ne sodi v redno delovno obveznost delavcev zaposlenih na Univerzi v Mariboru."

Kot pravijo, menijo, da situacija kaže na potrebno sistemsko spremembo v visokem šolstvu, in dodajajo, da so v času varčevalnih ukrepov ravnali odgovorno.

Za čiste račune v javnem sektorju tudi GZS

Na razkritje KPK so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer pristojne pozivajo k takojšnji sistemski ureditvi razmer. Sprašujejo se, kako ''je mogoče opravičevati izplačilo avtorskih honorarjev lastnim zaposlenim za, po vsebini, nadurno delo, kar je soditi od odmevov z nekaterih fakultet. V podjetjih že dolgo velja da za redno delo zaposlenim, ki se jim izplačuje plača, ni mogoče izplačevati avtorskih honorarjev, kar je prav''.

Dodali so, da je to še en dokaz, da bi v Sloveniji rabili neodvisnega medanrodnega zunanjega revizirja, ki bi preveril procese v javnem sektorju. Opozorili so še, da ''če posamezniki iz javnih ustanov v svojem rednem delovnem času za svoj račun ali račun javne osebe opravljajo tržne dejavnosti, to ni dopustno ne z zornega kota porabe davkoplačevalskega denarja ne z zornega kota tega, da to lahko povzroči nelojalno konkurenco zasebnim ponudnikom''.

Zveza svobodnih sindikatov: Nam želite povedati še kaj?

Odzvali so se tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Izpostavili so izjavo ministrice, da ''so sedaj tisti, ki so svoje delo zakonito opravili preko inštitucij, v katerih so zaposleni, javno izpostavljeni na sramotilnem stebru''. Na podlagi te izjave so se v sindikatu vprašali, češ ''ali v slovenskem visokošolskem prostoru poleg zakonitega bogatenja obstaja tudi nezakonito bogatenje elite?'' Če je temu tako, v sindikatu ministrico pozivajo k razkritju celotne slike.

Za agencijo za raziskovalno dejavnost bolj kot odstop ministrice pomembno financiranje

Na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS v zvezi z odstopom ministrice Setnikar Cankar nimajo posebnega komentarja, saj zadev ne poznajo dovolj. Kot pravijo, je za njihovo delovanje in financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ključno zadostno in predvidljivo financiranje ne glede na morebitne notranje spremembe v vladi.

"Dejstvo je, da je financiranje znanosti neprimerno nizko in da je trend negativen. Špekulativno bi bilo povezovati dejstva o zmanjševanju sredstev znanosti s čemer koli drugim, kot je pomanjkanje razvojnih prioritet v vladnih programih," pravijo.

Z zadnjim rebalansom proračuna za leto 2015 je sicer agenciji za dejavnosti po njihovih navedbah namenjenih nekaj več kot 133,6 milijona evrov, medtem ko je agencija v letu 2014 na postavkah za dejavnost realizirala 138,9 milijona evrov.

Kaj natančno je ugotovilo računsko sodišče?

Računsko sodišče je danes dodatno pojasnilo, da je računsko sodišče v obdobju od leta 2003 do 2015 pravilnost sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb obravnavalo v šestih že zaključenih revizijah ter pri petih fakultetah opozorilo na pomembne nepravilnosti na tem področju. Posredovali so tudi povzetek razkritij ...

1. Fakulteta za strojništvo, revizija leta 2011

• Zaposlenim na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti je na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb iz sredstev, pridobljenih na trgu, je fakulteta izplačala stimulacijo, ki je presegala dovoljeni obseg sredstev za ta namen.

• Nekaterim zaposlenim je na podlagi avtorskih pogodb v nasprotju z Zakonom o visokem šolstvu plačala opravljeno pedagoško delo, ki je presegalo z normativom določeno število ur.

Najvišji znesek, ki ga je posameznik v letu 2011 prejel na podlagi pogodb civilnega prava, je znašal 128.139 evrov

2. Revizija pravilnosti dela poslovanja Univerze na Primorskem, Fakultete za management Koper v letih 2007 in 2008 je razkrila naslednje nepravilnosti:

• Nekateri pedagoški delavci so opravili manj pedagoške obveznosti, kot je zanje določena v Zakonu o visokem šolstvu, hkrati pa so imeli sklenjene civilne pogodbe. Fakulteta ni preverila vseh možnosti v okviru pogodb o zaposlitvi, preden je sklenila civilne pogodbe.

• Nadzor nad izplačili po podjemnih in avtorskih pogodbah je bil pomanjkljiv, izplačila so bila izvedena na podlagi nepopolne, neodobrene ali neobstoječe dokumentacije, kar ni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

3. Revizija računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za leto 2006 je razkrila naslednje nepravilnosti:

• S sklepanjem avtorskih in predvsem podjemnih pogodb za opravljanje različnih del je fakulteta ravnala v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih, ki prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja.

Najvišji znesek, ki ga je posameznik v letu 2006 prejel na podlagi pogodb civilnega prava, je znašal dobrih 73.000 evrov.

4. Revizija računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v letu 2006 je razkrila naslednje nepravilnosti:

• Izplačila po pogodbah o avtorskem delu, katerih skupni pogodbeni znesek je v letu 2006 znašal 364.163 evrov, je fakulteta izvajala, ne da bi to odobrila odgovorna oseba in v nasprotju s pogodbenimi določili, ki kot podlago za izplačilo zahtevajo izdelavo delovnega poročila s podpisi avtorja, predstojnika katedre in odgovornega prodekana.

• Pogodbe so bile praviloma sklenjene po opravljenem delu in tik pred izplačilom ter ne da bi avtor opravljeno avtorsko delo izročil fakulteti kot naročniku.

• Avtorske pogodbe je fakulteta sklepala tudi za pripravo študijskega gradiva, ki v skladu z merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev univerze sodi v redno delovno obveznost visokošolskega učitelja in sodelavca, in za predavanja na rednem dodiplomskem študiju, ki presegajo dovoljen obseg, določen v Zakonu o visokem šolstvu, ter brez sklepa pristojnega organa in brez pridobitve potrebnega soglasja.

• Podjemne pogodbe v skupnem znesku 3.530 evrov je sklenila po opravljenem delu in tik pred izplačilom ter brez ustrezne opredelitve posla, ki ga je bil vsak od zavezancev dolžan opraviti, naročnik pa plačati.

• Podjemne pogodbe v skupnem znesku 6.476 evrov pa je sklenila za dela, ki jih zaposleni opravljajo v okviru rednega delovnega razmerja, kar je v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih.

5. Revizija računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Univerze v Mariboru, Fakultete za organizacijske vede v Kranju v letu 2006 je razkrila naslednje nepravilnosti:

• Na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb zaposlenim je fakulteta neupravičeno obračunala 50.751 evrov honorarja za mentorstvo diplomantom rednega študija in 10.887 evrov honorarjev za predelave pri ponatisih skript in učbenikov, čeprav so ta dela posredna pedagoška obveznost v okviru 40-urnega delovnega časa na podlagi pogodb o zaposlitvi ter na podlagi sklepa poslovodnega odbora.

• Ne da bi imela ustrezno drugo pravno podlago, je obračunala 16.458 evrov honorarja za mentorstvo asistentom, ki nimajo statusa mladega raziskovalca.

• Sklepala je podjemne in avtorske pogodbe za izvajanje pedagoške dejavnosti v okviru izrednega študija, ne da bi prej preverila možnosti v okviru pogodb o zaposlitvi in upoštevala omejitve pri sklepanju pogodb o delu, kot predpisuje Zakon o visokem šolstvu; poleg tega je z zaposlenimi sklepala podjemne pogodbe tudi za storitve, dostopne na trgu, in za dela, ki bi jim lahko pripisali značaj delovnega razmerja, ter za dela, ki so v opisu del in nalog delovnega mesta, ki ga ta zaposleni opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi.