Izberite hrano, ki je dozorela na njivi, ne na tovornjaku

V Sloveniji se stopnja samooskrbe s hrano zmanjšuje. Kmetje opozarjajo, da so razmere alarmantne, saj so zaradi cenejših uvoženih izdelkov na robu preživetja. Če bi se potrošniki zavedali, kako pomembno in zdravo je kupovati lokalno pridelano hrano, bi s tem povečali tudi domačo pridelavo. A večino potrošnikov še vedno bolj zanima cena kot poreklo in kakovost izdelka.

Zelenjava, ki je pridelana doma, je bolj zdrava od tiste zelenjave, ki je na poti do vašega hladilnika prepotovala več držav in bila več dni zaprta v transportnih zabojnikih. Zaradi dolgotrajnega transporta se zelenjavo obere praktično nedozorelo, proces zorenja pa poteka kar med prevozom, vse z razlogom, da nas na policah v trgovini pričaka ’popolna’ zelenjava.

Kakšno hrano bomo dali na krožnik, nam ne sme biti več vseeno. Na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili promocijsko kampanjo ministrstva za kmetijstvo in okolje z naslovom "Sveža zelenjava iz naše bližine", so poudarili, da je nujno treba spremeniti zavest potrošnikov. Še vedno se potrošniki glede kupovanja zelenjave in sadja preveč oziramo na ceno in bistveno premalo na kakovost proizvoda.

Nam je res bolj pomembno, kaj damo nase, kot pa, kaj damo vase?

Zakaj se priporoča uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja? Ker sta običajno bolj optimalno dozorela in imata višjo biološko oziroma hranilno vrednost. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja opozarja, da se z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika namreč drastično zmanjša vsebnost C-vitamina v zelenjavi, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E.

Za splošno populacijo se priporoča vsakodnevno uživanje sveže zelenjave in sadja, ki naj bosta čim bolj pestra in različnih barv, in sicer od 400 do 650 gramov, odvisno od dnevnih energijskih potreb. V praksi to pomeni, da naj bi dnevno zaužili od 3 do 5 enot zelenjave in od 2 do 4 enote sadja.

Da boste lažje presodili, ali pojete dovolj zelenjave, naj povemo, da je enota zelenjave ena velika skleda surove listnate zelenjave oziroma ena skodelica kuhane ali surove sesekljane zelenjave. Za eno enoto bo dovolj tudi en majhen kozarec (1 dl) zelenjavnega soka.

Slovenija potrebuje višjo stopnjo samooskrbe

Kot poudarjajo na ministrstvu, je smiselno vzpodbujati lokalno okolje, da se samooskrbuje in s tem poveča kakovost življenja vseh, vključenih v ta proces. Martina Bavec z Direktorata za kmetijstvo je opozorila, da po vstopu Slovenije v EU beležimo trend upadanja tržne pridelave zelenjave. Razmere so se še poslabšale po letu 2004, ko smo vstopili v EU in vrata odprli tuji konkurenci. Opozarja, da slovenska zelenjava nima pravega dostopa do potrošnika. Kot primer dobre prakse sicer navajajo prodajo zelenjave prek naročil oz. t. i. naročanje zelenjave na zabojček, so pa današnji sogovorniki opozorili tudi na težave pri oskrbi javnih zavodov. Ti praviloma ne naročajo lokalno pridelane zelenjave in sadja, pač pa se v svojih naročilih bolj osredotočajo na osnovi najnižje cene. Rešitev vidijo v dodatnih kriterijih, ki bi jih morali javni zavodi upoštevati pri naročanju ali pa v posebnih sporazumih za naročanje sezonskega sadja in zelenjave. Seveda izpostavljajo tudi primere dobre prakse, ko so se posamezne šole uspele uspešno dogovoriti in povezati z lokalnimi proizvajalci. A tega je žal še vedno premalo v Sloveniji.

Tako še vedno ostaja ena od prednostnih nalog ministrstva vzgajanje bodočega potrošnika, da se zave, da je lokalno pridelana hrana bolj zdrava, da imamo v Sloveniji strožji nadzor pridelave in označevanja hrane ter da s kupovanjem lokalne hrane prispevamo k ohranjanju domačih delovnih mest in ohranjanju slovenskega podeželja. Če bomo vzpostavili čim krajše verige med predelovalcem in potrošnikom, bo to pozitivno vplivalo na domačo pridelavo sadja in zelenjave, so prepričani na ministrstvu. Prav tako opozarjajo, da se bo s tem povečal obseg ponudbe raznolikega ter kakovostnega sadja in zelenjave, posledično pa se bodo znižale cene in s tem povečala potrošnja.

Še vedno odločajo centi, in ne poreklo

Da slovenska zelenjava še vedno ni konkurenčna, opozarja tudi Ivan Bučar iz GIZ Zelenjava. Toliko sredstev in dela, ki ga je vloženega v pridelavo domače zelenjave, v sedanjih razmerah ne morejo povrniti. Zato odločanje na osnovi cene zelenjave pomeni propad malega kmeta. "Potrošnik se mora odločati na osnovi porekla in sledljivosti, nikakor pa ne sme pozabiti še na upoštevanje sezonskosti." Zelenjava, ki je sezonska in je zrasla v našem okolju, je po mnenju Bučarja bistveno bolj zdrava in vsebuje tiste antioksidante in vitamine, ki jih potrebujemo za svoje življenje.

"Potrošnik mora biti pripravljen odšteti tudi nekaj centov več za našo zelenjavo," pa opozarja Jure Vončina iz Kmetijske zadruge Krka. Po njegovih besedah so cene domače zelenjave pridelane na osnovi integrirane pridelave konkurenčne, seveda, če upoštevamo vse vidike (zdravstvene, socialno-ekonomske, okoljske).

Gostje današnje novinarske konference so se strinjali, da imajo slovenski tržni pridelovalci zelenjave še vedno velike težave. Eni opozarjajo na problem, ker javni zavodi pri svojih naročilih še vedno ne upoštevajo zakona o javnih naročilih in ne naročajo lokalno pridelane hrane, spet drugi opozarjajo, da bi se morali vsi členi verige od proizvajalca do potrošnika med seboj bolj povezati. Da bi preživeli, pridelovalci že spreminjajo svojo poslovno politiko in se med seboj povezujejo v skupine, ki lažje zagotavljajo celostno ponudbo lokalnih pridelkov in proizvodov, bodisi v večjih trgovskih verigah, na tržnici ali pa pri direktni prodaji in preskrbi javnih zavodov s svežimi lokalnimi pridelki in proizvodi, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.