Ministrstvo za okolje in prostor po prvem pregledu načelnega mnenja, ki ga je predstavila komisija za preprečevanje korupcije, ugotavlja, da komisija ne navaja nobenega dejstva, ki bi lahko imelo značaj koruptivnega dejanja. Komisija je ugotovila, da "ravnanje uradnih oseb ministrstva za okolje in prostor, ki so pripomogle k izdaji dovoljenj za postavitev vetrne elektrarne s pripadajočo infrastrukturo na Volovji rebri, ustreza definiciji korupcije".
Končna ocena iz obrazložitve načelnega mnenja komisije ne drži, saj pri odločitvi za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri, ni bilo kršeno načelo previdnosti in dopustnosti (po zakonu o varstvu okolja), ki zahteva, da je uvajanje novih tehnologij, proizvodnih postopkov in izdelkov dopustno le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter možnih varstvenih ukrepov ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi.
Na ministrstvu pravijo, da ni nobenih dokazov za nepredvidljive škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi. Poleg tega pa vetrne elektrarne niso nova in nepreizkušena tehnologija. V EU se uporablja že več kot 10 let. Na svetu je danes 85.000 vetrnih elektrarn. Leta 2005 je bila skupna inštalirana moč vetrnih elektrarn v 22 evropskih državah 40.000 megavatov, lani pa še dodatnih 7600 megavatov, so zapisali na ministrstvu.
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos in njegov pomočnik Bečir Kečanović sta namreč predstavila načelno mnenje o gradnji vetrnih elektrarn na območju Volovje rebri. Komisija je ugotovila, da "ravnanje uradnih oseb ministrstva za okolje in prostor, ki so pripomogle k izdaji dovoljenj za postavitev vetrne elektrarne s pripadajočo infrastrukturo na Volovji rebri, ustreza definiciji korupcije", je povedal Kečanović.
Komisija ne pravi, da na Volovji rebri ne morejo postaviti vetrnih elektrarn, temveč "da v postopku, ki je pripeljal do izdaje delnega gradbenega dovoljenja, niso bila v zadostni meri upoštevana opozorila okoljevarstvenikov, poleg tega pa je bila v postopku izrazito favorizirana stran, ki je zagovarjala postavitev elektrarn", je dejal Kos. V primeru izdaje delnega gradbenega dovoljenja sta bili kršeni tudi načeli previdnosti in dopustnosti, ki ju določa zakon o varovanju okolja, menijo v komisiji. Zaradi tega bo po Kosovih besedah "nastala korist za investitorja in lokalno skupnost Ilirska Bistrica".
Slovenija si že desetletje prizadeva za ohranitev krajinskega parka Snežnik, v katerega je vključeno tudi območje Volovje rebri. Takšna prizadevanja so neprekinjeno potekala do leta 2002, ko se je pojavilo vprašanje gradnje vetrnih elektrarn, je dejal Kečanović.
V prvi fazi proučevanja gradiva je komisija ugotovila, da Slovenija podpira zaščito območja Volovje rebri, temu pa so pritrdile tudi številne strokovne študije, ki so nasprotovale graditvi vetrnih elektrarn. Prizadevanja ministrstva za okolje in prostor so se v naslednji fazi usmerila v projekt Natura 2000, ki je zajel tudi območje parka Snežnik in s tem območje Volovje rebri. V tem času je investitor izdelal analizo o sprejemljivosti gradnje elektrarn na štirih lokacijah, vendar pa je interdisciplinarna skupina znanstvenikov kasneje ugotovila, da območje Voloje rebri za gradnjo ni primerno, je dejal Kečanović.
V kolikor bi kljub temu želeli graditi vetrne elektrarne, bi bilo potrebo območje Volovje rebri izločiti iz projekta Natura 2000. To se je dejansko zgodilo v času ministrovanja Janeza Kopača, ki se je pri odločitvi skliceval na dve strokovni študiji. Vendar pa Kopač pri svoji odločitvi ni upošteval tistih študij, ki so nasprotovale gradnji elektrarn na Volovji rebri, je poudaril Kečanović. V naslednjem koraku pa je vlada izdala še soglasje k prostorskemu načrtu občine Ilirska Bistrica, pri katerem so se ponovno sklicevali samo na dve zgoraj omenjeni študiji.
Kljub nasprotovanju okoljskega ministrstva, je vlada v naslednji fazi izdala še okoljevarstveno soglasje, pri tem pa ni upoštevala načela previdnosti in argumentov nasprotnikov gradnje vetrnih elektrarn. Komisija je prav tako ugotovila, da ena izmed dveh strokovnih študij ni verodostojna in bo o tem obvestila pristojno tožilstvo, je še poudaril Kečanović.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.