Iz občin poziv k dvigu povprečnin na 652,6 evra

Združenje občin Slovenije je pred dnevi na ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za dvig povprečnine še v letošnjem letu. Pozvalo je tudi k čim prejšnjemu začetku pogajanj o financiranju občin v prihodnjih dveh letih. Ministrstvo jih zaenkrat še ni povabilo na sestanek, pričakujejo pa da bo sestanek še v juliju.

Občine in finančno ministrstvo so pri vprašanju višine povprečnine, na podlagi katere občine dobivajo sredstva iz državnega proračuna za izvajanje zakonsko predpisanih nalog, zadnja leta precej narazen.

V občinah opozarjajo na težak položaj, v katerem so se znašle zaradi zmanjšanega financiranja v zadnjih letih. Po njihovih navedbah bi morala povprečnina po zakonu o financiranju občin za letos znašati 652,6 evra.

Pripravljene so bile pristati na 536 evrov, kar bi po njihovi oceni omogočilo še vzdržno financiranje občin. Ves čas pa so nasprotovale predlogu finančnega ministrstva za 522 evrov povprečnine, ki je nazadnje obveljal.

Ministrstvo se po drugi strani sklicuje na javno-finančne zmožnosti, občine in vladna stran pa izhajajo tudi iz različnih ocen prihrankov, ki naj bi jih pri stroških občin dosegli z različnimi ukrepi.

Prav zaradi povprečnine so župani konec lanskega leta zahtevali odstop finančnega ministra Dušana Mramorja. Že pred tem pa so združenja občin posegla tudi po pravnih sredstvih, a postopki za zdaj še niso končani.

Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenje sta septembra lani na ljubljansko okrožno sodišče vložili tožbo za izpolnitev pogodbenih obveznosti iz dogovora o višini povprečnine za leto 2015.

Za leto 2015 so namreč občine z vlado podpisale dogovor o višini povprečnine, po katerem so povprečnino iz 536 evrov, kolikor je znašala v letu 2014, znižali na 525 evrov v prvi polovici, nato pa dodatno na 500,83 evra v drugi polovici leta.

V zameno pa se je vlada zavezala k sprejetju ukrepov, s katerimi bi znižali stroške občin pri opravljanju zakonsko določenih nalog za skupno 22,8 milijona evrov. Ker ji to ni uspelo, je nato vlada sama predlagala nekoliko višjo povprečnino, ki so jo za drugo polletje nazadnje zakoličili pri 519 evrih.

A po mnenju občin je tudi tako določena povprečnina še vedno prenizka, saj z učinki nabora ukrepov, ki jih je vlada pripravila, manka ni mogoče pokriti. Da večina varčevalnih ukrepov ni sistemskih oz. takšnih, ki bi imeli vpliv na znižanje stroškov večine občin, so v Združenju občin opozorili tudi v aktualnem pozivu finančnemu ministrstvu.

Ob zahtevi za dvig povprečnine še v letošnjem letu pa so opozorili, da so bile občinam naložene naloge, ki jim prinašajo dodatne stroške, med katerimi so omenili razveljavitev ukrepa o ukinitvi subvencije za najem tržnih in hišniških stanovanj, ki jih občine od 1. junija ponovno plačujejo, obveznosti iz naslova dviga mase za plače ter stroške mrliško pregledne službe.

Še vedno pa v občinah pričakujejo tudi odločitev ustavnega sodišča, katerega je za presojo predpisov o delovanju in financiranju občin zaprosilo Združenje mestnih občin Slovenije. Odločitve ni niti o zahtevi Združenja občin Slovenije za oceno ustavnosti glede višine investicijskega transfera.