Kardiologinja in Slovenka leta 2006 Metka Zorc (Foto: Dare Čekeliš)

Kot je po prireditvi povedala nova Slovenka leta, tega naziva ni pričakovala, ker v obilici svojega dela ni sledila tekmovanju. Meni pa, da so jo bralci izbrali zaradi številnih bolnikov, ki jih je zdravila, in zaradi energije, "s katero smo skupno z bolniki postavili naš tretji slovenski srčni center".

Metko Zorc je kot eno izmed enajstih finalistk sprejel ljubljanski župan Zoran Janković (Foto: Dare Čekeliš)

Odgovorna urednica revije Jana Melita Berzelak je pred razglasitvijo povedala, da so letos za Slovenko leta izbrali žensko, ki si je "drznila sanjati najdrznejše sanje, ampak je imela tudi dovolj trme in moči, da ji je velik del teh sanj uspelo že uresničiti, del pa verjamemo, da ji še bo. To je zdravnica, ki največ da na toplino, na odnos do bolnika".

Metka Zorc je specialistka kardiologinja, ki je ustanovila tretji slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja, MC Medicor v Izoli. Na oddelku za srčno kirurgijo so s profesorjem Ninoslavom Radovanovićem na čelu opravili že okrog 500 uspešnih operacij zelo bolnih, nizek delež umrljivosti, letos še posebej impresiven, pa izolski Medicor uvršča med pomembne svetovne centre. Tudi oddelek za invazivno diagnostiko se lahko postavi ob bok najboljšim na svetu, razvili pa so še posebej oddelek za manj invazivne posege, kjer so bolniki deležni izredno učinkovitega in hitrega zdravljenja. Metka Zorc, tudi predstojnica Inštituta za histologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, pa sodeluje tudi pri ustanovitvi centra za rehabilitacijo in preventivno kardiologijo v Piranu, so zapisali v obrazložitvi revije Jana za izbiro letošnje nosilke omenjenega laskavega naslova.

Etnologinja Marija Makarovič in kardiologinja Metka Zorc (Foto: Dare Čekeliš)

V finalu izbora so bile še novinarka, urednica in voditeljica Alenka Arko, pevka Neža Buh - Neisha, igralka Silva Čušin, alpinistka Tina Di Batista, predsednica Centra za avtizem Vesna Melanšek, etnologinja Marija Makarovič, višja državna tožilka na vrhovnem tožilstvu Vlasta Nussdorfer, kolumnistka Dnevnika Tanja Lesničar Pučko, direktorica in predavateljica Poslovne šole Bled Danica Purg in županja občine Ljubno Anka Rakun.

Finalistke izbora pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću (Foto: Dare Čekeliš)

Pred podelitvijo je finalistke najprej sprejel župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in nato še predsednik državnega zbora France Cukjati.

Po besedah predstavnice odnosov z javnostmi podjetja Delo Anje Hren se Slovenka leta večkrat kaže v javnosti kot sicer, saj je po samem izboru veliko oblegana in ima veliko intervjujev. Je pa to odvisno tudi od tega, kaj je prej počela in koliko se je že prej izpostavljala v javnosti. Kot pravi Hrenova, se je lanska zmagovalka Mojca Senčar že prej precej pojavljala v javnosti, s tem nazivom pa so se ji morda odprla še kakšna vrata več. Kakšnih drugih posebnih ugodnosti pa Slovenka leta ni deležna.

Kandidatke za Slovenko leta so ženske, ki so na svojem področju dela naredile kaj pomembnega in odmevnega (Foto: Dare Čekeliš)

Izbor poteka od leta 1988, ko je bila za prvo Slovenko leta izbrana Mojca Drčar Murko. Zmagovalka lanskega izbora je bila zdravnica Mojca Senčar, leto pred njo pa flavtistka Irena Grafenauer. Bralci in bralke Jane so za Slovenko leta 2003 izbrali Benko Pulko, leta 2002 Štefko Kučan, leta 2001 Vlasto Jeseničnik, leta 2000 Marijo Zakušek, leta 1999 Mileno Močivnik, leta 1998 Emilijo Baranjo, leta 1997 Ireno Polanec, leta 1996 Brigito Bukovec, leta 1995 Metko Klevišar, leta 1994 Milo Kačič, leta 1993 Vido Žabot, leta 1992 Vido Jeraj Hribar, leta 1991 Tanjo Starič, leta 1990 Viko Potočnik in leta 1989 Ljerko Bizilj.