Inšpektorji za varno hrano so v 34 pekarnah in slaščičarnah odvzeli 56 vzorcev, od tega je bilo 34 različnih industrijskih margarin in več kot tretjina je vsebovala več kot dva odstotka transmaščob. "Nekatere celo 10," pravi dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
''Kar pri 38 odstotkih v vzorčenje vključenih nosilcev živilske dejavnosti smo našli maščobe, ki so vsebovale več kot dva odstotka transmaščob. Ti rezultati kažejo, da se kljub dokazanih tveganjih za zdravje delno hidrogenirane rastlinske maščobe še vedno uporabljajo pri proizvodnji nepredpakiranih živil, vsaj v pekarstvu in slaščičarstvu. Običajno so tovrstne maščobe cenejše, manj občutljive na procese staranja in zato podaljšujejo obstojnost živil, hkrati pa tudi ugodno vplivajo na senzorične lastnosti izdelkov, tudi okus. Živilski obrati jih lahko kupujejo v veleprodaji na debelo, saj je šlo večinoma za večja pakiranja, namenjena živilskim obratom. Ker smo potrdili ustrezno navajanje sestavin tudi pri maščobah, ki se prodajajo na debelo, to pomeni da živilski obrati z ustreznim postopkom izbora surovin že lahko razmeroma dobro obvladujejo prisotnost trans maščob v končnih živilih, brez dragih laboratorijskih analiz,'' je poudaril. Dodali so, da obrati niso bili v nikakršnem prekršku, zato je imena nesmiselno izpostavljati.
Kako jih prepoznati?
Transmaščobe so maščobe, ki se jih je treba čim bolj izogibati, saj zdravju močno škodujejo, opozarjajo strokovnjaki, saj transmaščobe povišujejo slab in znižujejo dober holesterol. Kako se jim izognete, kako jih prepoznate? Na izdelkih v trgovinah so transmaščobe zapisane kot "delno hidrogenirane maščobe". Pravst je opozoril, da zelo malo ljudi bere deklaracije, a bi jih morali, saj si tako lahko izbiramo živila, ki vsebujejo manj maščob in več prehranskih vlaknin.
A če jih pri napolitankah, nekaterih slanih izdelkih, čipsu, palčkah, ribicah ... ki jih kupite v trgovini, lahko prepoznate, ker je to zapisano na deklaraciji, pa jih je praktično nemogoče prepoznati v pekarnah in slaščičarnah, kjer na rogljičkih, bureku, pecivu ni napisov, katero maščobo natanko vsebujejo.
Transmaščobe (nad dva odstotka vsebnosti) so že prepovedane na Danskem, v Švici, Avstriji, na Islandiji, Madžarskem, Norveškem; v roku treh let naj bi jih s prodajnih polic spravili celo Američani. Tudi v Sloveniji je že pripravljen osnutek zakona, ki bo prepovedal izdelke z več kot dva odstotka transmaščob. Omejitev bi veljala tudi za živila iz drugih držav, predpis bi bil lahko sprejet v prvi polovici drugega leta, je povedala predstavnica ministrstva za zdravje.
Nimajo pa vse napolitanke, palčke, ribice transmaščob. Mnogi proizvajalci so se že osvestili in zamenjali maščobo, ki jo uporabljajo. Sloveniji je lani oči odprl danski profesor Steen Stender: od leta 2012 do 2014 se je na našem trgu količina izdelkov s tansmaščobami celo potrojila. In še to: več kot 92 odstotkov proizvodov s transmaščobami, ki so na slovenskih trgovskih policah, je uvoženih - predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije.
V okviru projekta so namreč izvedli zelo natančen popis stanja 1690 različnih živil, poslikali so embalaže in kakšna je sestava živil. Lani smo ugotovili, da je uporaba delno hidrogenerirane maščob precej večja, kot so predvidevali. Pogosto so jih našli v jušnih koncentratih, čipsu, smetani, žitnih ploščicah, desertih, namazih, pripravljenih solatah ... A dobra novica je, da so proizvajalci že začeli izločati transmaščobe, kar so ugotovili pri letošnjem odvzemu vzorcev, je povedal Pravst.
Dobra novica: margarine na trgovskih policah skoraj brez transmaščob
Dobra novica je tudi, da so z raziskavo ugotovili, da margarine v slovenski maloprodaji, torej margarine na naših trgovskih policah, praktično več ne vsebujejo transmaščob. Analizirali so vse margarine in margarinam podobne izdelke (iz raziskave so izvzeli izdelke, v katerih je poleg rastlinskih maščob tudi maslo), ki jih lahko kupite v maloprodaji in od skupno 43 analiziranih je le ena takšna, ki je še vedno na trgovskih policah in vsebuje transmaščobe. Pravst je dejal, da je sporna margarina margarina za peko v večjem pakiranju in tudi med najcenejšimi.
Rajko Vidrih z biotehniške fakultete, kjer so opravili analize, je dejal: ''Pomembne količine transmaščob smo dejansko našli le v dveh vzorcih, pri katerih so prisotnost delno hidrogenirane maščobe na seznamu sestavin navedli tudi sami proizvajalci. V vseh ostalih 41 vzorcih smo našli manj kot en odstotek transmaščob. Takšne nizke količine trans maščob so tudi sicer lahko naravno prisotne v rastlinskih oljih, ki so bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami, in ne predstavljajo tveganja za zdravje.''
Kokosovo in palmino olje – to ni zdrava alternativa
Kaj pa vse bolj popularna palmino in kokosovo olje, ki ju zadnja leta mnogi uvajajo v svojo prehrano, misleč, da sta zelo zdrava. S tehnološkega vidika sta to olji, ki sta najbolj primerni za termično obdelavo. Žal pa ne tudi s prehranskega vidika. Kajti čeprav sta kokosovo in palmino olje rastlinskega izvora, so v njiju nasičene maščobe. Ki jih moramo zelo omejiti, priporočajo strokovnjaki.
Sicer pa človeško telo maščobe potrebuje. Zato so radikalne diete povsem brez maščob slaba odločitev. Maščobe potrebujemo za absorbcijo vitaminov A, D, E in K, maščobe sodelujejo pri razvoju možganov, potrebujejo jo naše celice, žolč. Zdrave maščobe pomagajo pri ohranjanju zdravega srca in žil ... Zato maščobe jejmo! Pomembno pa je, katere maščobe. Maščoba namreč ni enaka maščobi. Slovenci pojemo preveč slabih maščob.
Naše telo nujno potrebuje maščobe. A katere?
Najbolj zdrave so nenasičene maščobe, ki so v ribah, oljčnem olju, repične in lanenem olju, oreščkih, semenih, avokadu, tofuju ... Tretjino od vseh maščob naj bi zaužili nasičenih maščob (a jih žal veliko več). Zato nasvet: nasičene maščobe uživajmo v naravni obliki – v mleku, maslu, mesu, manj pa v procesiranih izdelkih, kot so hrenovke, salame, paštete, piškoti ... Transmaščobam, ki so v cvrtju, nekaterih napolitankah, slanih palčkah, prestah, rogljičkih, vafljih, pa se izogibajmo. Zelo namreč vplivajo na razvoj srčnožilnih bolezni, bolezni centralnoživčnega sistema, rakave bolezni ...
V veliki raziskavi o maščobah sodelujejo Inštitut za nutricionistiko, Biotehniška Fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za javno zdravje in ministrstvo za zdravje, jutri pa boste v rubriki 24UR INŠPEKTOR lahko videli vse o tej temi. Kako so delali raziskave v laboratoriju, vse podatke, vse nasvete strokovnjakov in tudi konkretne napotke, kako kuhati zdravo. S skrito kamero je bila ekipa tudi na terenu. Kaj je ugotovila? Več v 24UR INŠPEKTOR v soboto v oddaji 24UR.
Pritiski?
Pravst je dejal, da se sofinancerji projekta ne vmešavajo v sam raziskovalni projekt, zato ni prišlo do vplivov na raziskavo. Zelo pogosto se tudi v tujini raziskave izvajajo v javno-zasebnem partnerstvu iz vidika financiranja. Poudaril je, da pri margarinah ni bilo izjem, saj so nabrali vse vzorce, ki so navoljo v slovenskih trgovinah. Pri obratih pa so vzorce pobrali inšpektorji uprave za varno hrano. Prav tako nimamo zadržkov pri objavi rezultatov.
Kako nastanejo transmaščobe?
Naravno se pojavljajo v živilih živalskega izvora (meso, mleko, mlečni izdelki, loj), vendar v dokaj majhnih količinah od dveh do petih odstotkih. Pravzaprav gre za nenasičene maščobne kisline, vendar je večina nenasičenih maščobnih kislin v naravi v cis obliki. Imeni cis in trans se sicer v kemiji nanašata na položaj vodikovih radikalov, vezanih na verigo maščobne kisline. Tudi pri cvrtju pride do prehajanja nenasičenih maščobnih kislin iz cis v trans obliko, njihov nastanek pa je odvisen od vrste olja, trajanja in temperature.
Tako so znanstveniki priporočali maščobe neživalskega izvora in priporočali rastlinska olja, a v teh so po navedbah inštituta nenasičene maščobne kisline občutljivejše, saj se hitro pokvarijo. Zato so s kemijskim postopkom ''delne hidrogenizacije nenasičenih maščobnih kislin, pripravili stabilnejše maščobne kisline in omogočili uporabo le teh za pripravo številnih drugih živil (na primer margarina, rastlinska mast za peko). Na ta način so rastlinskim oljem izboljšali obstojnost, podaljšali življenjsko dobo in praktičnost uporabe, saj so pri sobni temperaturi še vedno v poltrdem stanju''. Uporaba se je zato v 80 letih prejšnjega stoletja zelo hitro razširila, je dejal Pravst, saj so bile margarine nadomestek za maslo. Nato so ugotovili, da so maščobe škodljive in od takrat naprej so jih začeli odgovorni proizvajalci izločati. Obstajajo postopki, pri katerih se transmaščobe ne proizvajajo.
Težava je, ker pri postopku hidrogenacije nastaja kar nekaj transmaščobnih kislin. V takšnih, delno hidrogeniranih rastlinskih maščobah je približno 15 odstotkov trans nasičenih maščobnih kislin glede na celotno vsebnost maščobe. To velja na primer za margarine, katerim niso zmanjšali deleža teh maščob.
Največ transmaščob lahko najdemo v mastnih živilih živalskega izvora, ocvrti hrani - v krofih, čipsu, ocvrtem mesu, krompirčku ... Pozorni moramo biti tudi na hidrogenirane rastlinske maščobe, ki so pogosto sestavina nekaterih predelanih živil, na primer. peciv, namazov, slaščic. Njihova vsebnost mora biti navedena med sestavinami. ''Bistveno bolj škodljive učinke imajo transmaščobne kisline, ki nastanejo s hidrogenacijo rastlinskih olj, kot tiste, ki so naravno prisotne v živilih živalskega izvora,'' še dodajajo na inštitutu.
KOMENTARJI (207)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.