Slovenija

Iščemo krivce za poplave, v bistvu pa pozabljamo, da smo poselili tudi poplavna območja

Ljubljana, 11. 11. 2014 13.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
171

Bistveno bolj od nevarnosti poplav se je v Sloveniji povečala ogroženost od poplav, saj se ne znamo ali nočemo več prilagajati naravnim razmeram. Poselili smo območja ob rekah, ki so poplavne ravnice, ter gradili mostove in objekte, ki celo zadržujejo vodo poplavnega vala, opozarjajo geografi.

Medtem ko prebivalci Loške doline še vedno s strahom zrejo v nebo, saj se vodostaj poplavne vode še vedno dviguje, pa so ponekod že začeli s sanacijo škode. Kdo je kriv, da smo zadnja leta priča večjemu številu katastrofalnih poplav? Večina s prstom kaže na državo, ker ni poskrbela za ustrezno vzdrževanje vodotokov in za ustrezno izvedbo protipoplavnih ukrepov, nekateri imajo prst uperjen v lokalno oblast, ker je dovoljevala poseljevanje na območjih kot so poplavne ravnice.

Bi s posegi v vodotoke res lahko preprečili takšen obseg poplav?

Preprečili ne, lahko pa bi posledice omelili, opozarjajo geografi. A ta ukrep ni dovolj. Na Geografskem inštututu Antona Melika na vprašanje, kdo je glavni krivec za tokratne poplave, odgovarjajo, da je glavni vzrok za poplave vendarle narava, a bi država lahko prispevala k omejitvi oziroma zmanjšanju posledic poplav. "Pri tem imajo približno enakovredno vlogo in odgovornost oblasti na državni in krajevni ravni, vsaj toliko pa tudi prebivalci sami, ki gradijo na poplavnih območjih, kar jim, žal, država omogoča," opozarjajo na inštitutu in dodajajo, da se bomo lahko učinkoviteje branili pred poplavami le v primeru, če se bomo vsi zavedali svoje odgovornosti in ustrezno ukrepali, kar pa je večleten proces. "Dokler pa tega ne bo, bomo ob vsaki poplavi iskali krivca, nato pa do naslednjih poplav na njih pozabili," še opozarjajo na inštitutu, kjer karte poplavnih območij izdelujejo že od 60. let prejšnjega stoletja.

Pogled na poplavljeno Ljubljansko barje.
Pogled na poplavljeno Ljubljansko barje. FOTO: Miro Majcen

Na vprašanje, ali bi lahko bili pretirani posegi v okolje (s poudarkom na poseljevanju poplavnih območij) razlog za poplave, na inštitutu odgovarjajo, da večja poseljenost na poplavnih območjih ne prispeva bistveno k samim poplavam, je pa zagotovo zaradi tega škoda bistveno večja.

Geografi svarijo: ljudje se nočemo prilagajati naravnim razmeram

Zaradi neposredne škode ob naravnih nesrečah letno v Sloveniji izgubimo okoli 90 milijonov evrov, v posameznih letih pa še več. Od tega smo v obdobju od leta 1991 do 2008 na račun poplav izgubili kar 260 milijonov evrov. Dober razlog, da vložimo več v preventivo in prilagajanje naravnim danostim.

Na inštitutu opozarjajo, da se nevarnost poplav stalno spreminja skladno s podnebnimi oziroma vremenskimi razmerami. "V zadnjem desetletju je v Sloveniji v povprečju res več poplav. Nekateri vidijo enega od razlogov predvsem v izginjanju ledu na Arktiki, zaradi česar se spreminjajo globalni morski tokovi, globalno kroženje zraka, s tem pa se daljšajo obdobja suhega in vlažnega vremena, zato so pogostejše suše in tudi poplave. Bistveno bolj od nevarnosti poplav, pa se je povečala ogroženost od poplav, saj se ne znamo ali nočemo več prilagajati naravnim razmeram, kot so se še v prejšnjem stoletju na primer naši kmetje, ki so svoje hiše postavljali iznad rednih poplav, svoja zemljišča pa razdelili tako, da so na poplavnih območjih imeli travnike, višje pa njive."

Potrebujemo kulturo izogibanja naravnim nesrečam

V članku z naslovom Dojemanje ogroženosti zaradi poplav na primeru iz leta 2010 (Revija Ujma) geografa Blaž Komac in Matija Zorn (oba člana Geografskega inštituta Antona Melika) opozarjata, da v Sloveniji kultura izogibanja naravnim nesrečam ni razvita. Še vedno namreč večino sredstev uporabimo za odpravljanje posledic naravnih nesreč in ne za preventivo. "Značilno za naravne nesreče pred domačim pragom je, da prebivalci prizadetih območij po nesreči intenzivno izkoriščajo svoje državljanske pravice, medtem ko pred tem deloma ali v celoti ignorirajo take dolžnosti," opozarjata avtorja in dodajata, da mora država poskrbeti za ustrezen prostorski načrt ter njegovo normativno podporo, stroka pa za neodvisni ter strokovni pristop, ki mora zagotavljati trajnosten in uravnotežen razvoj slovenskih pokrajin.

Že leta 2005 geografi svarili, da potrebujemo več preventive

Poglejmo slabo desetletje nazaj. Leta 2005 so slovenski geografi v Geografskem obzorniku opozarjali, da problematika naravnih nesreč s poudarkom na poplavah potrebuje sodobne raziskave, ki bi ugotovile, kaj se s temi območji dogaja danes, kakšne so nevarnosti in kako ravnati. Že takrat so ugotavljali, da je nekdaj živo raziskovanje teh problemov skoraj povsem zamrlo, večina dejavnosti pa se odvija v upravni sferi različnih ministrstev, ki ukrepajo, ko se nekaj že zgodi oziroma prepozno, torej po načelu gašenja požara. V svojih obširnih prispevkih so opozorili, da Sloveniji manjka dejanske preventive in ustrezne vizije.

Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2009 so poplave povprečno povzročile kar 19 odstotkov vse škode zaradi naravnih nesreč v Sloveniji. Ker je bilo po letu 2008 še več poplav z obsežno škodo, pa je ta odstotek še večji.
Po podatkih Statističnega urada RS iz leta 2009 so poplave povprečno povzročile kar 19 odstotkov vse škode zaradi naravnih nesreč v Sloveniji. Ker je bilo po letu 2008 še več poplav z obsežno škodo, pa je ta odstotek še večji. FOTO: Damjan Žibert

Leta 2005 so geografi namreč zapisali: "Če bomo uspeli vsaj nekatera še funkcionalna poplavna območja (tudi na Ljubljanskem barju) s katerim koli razlogom zavarovati in ohraniti vsaj v sedanjem stanju, se bo to mnogokratno obrestovalo ob prihodnjih velikih poplavah. Na mnogih drugih poplavnih območjih žal to ni več mogoče in nam ne preostane drugega kot sprejeti vse možne zaščitne ukrepe ter čakati na velike poplave, ki se bodo slej ko prej pojavile."

Kaj se je spremenilo zadnjih sto let, da ne mine jesen, da ne bi poročali o katastrofalnih posledicah poplav?

Eno so podnebne spremembe, ki prinašajo več ekstremnega vremena. Tudi na to je imel človek s svojim delovanjem velik vpliv. Drugo pa so vzorci poseljevanja v Sloveniji. Geografi opozarjajo, da se izjemna pokrajinska pestrost Slovenije kaže tudi v veliki raznolikosti poplav in poplavnih območij. "Nekatera so ostala v bolj ali manj naravnem stanju in še vedno delujejo kot rečne struge velikih poplavnih vod, na druga se nezadržno širijo naselja in različne dejavnosti, s tem pa se močno povečuje ogroženost zaradi prihodnjih poplav," opozarjajo v Geografskem obzorniku.

Geografi opozarjajo, da se je potrebno prilagoditi naravnim razmeram, to pa lahko naredimo le z ustreznim prostorskim načrtovanjem.

Dejstvo je, da veliko ljudi živi na območjih, ki jih ogrožajo poplave. "Ne zgolj zaradi pomanjkanja življenjskega prostora, pač pa tudi zaradi človekove odtujenosti od naravnega okolja ter s tem nepoznavanja ali pa omalovaževanja naravnih prvin," opozarjajo geografi. Prav gospodarski in družbeni razvoj večata ranljivost družbe. V obdobju pred industrializacijo so se pri poselitvi izogibali poplavnemu svetu. "Razvoj nekmetijskih dejavnosti pa je močno spodbudil priseljevanje prebivalstva v doline in kotline."

Geografi opozarjajo, da je največje območje poplav prav na dolinsko-kotlinskem dnu, takih obsežnih območij pa je okrog trideset. "Človek je s krčenjem gozdov, obdelavo tal, izgradnjo skoraj 6000 naselij, cestno ter železniško mrežo in z drugimi objekti močno spremenil vodne, s tem pa tudi poplavne razmere. Te so se spremenile tudi zaradi hitrega propadanja mlinov in žag ter ustreznih jezov po 2. svetovni vojni, predvsem med letoma 1945 in 1955. Z njimi so propadli tudi številni jezovi, ki so stoletja blažili oziroma zadrževali hiter odtok naraslih voda iz zgornjih delov dolin. Hudourniški značaj rek in potokov stopnjujejo številne krajevne regulacije ter umetni nasipi," opozarjajo geografi.

Zaščitili kmetijsko zemljo in gozdove ter poselili ravnine ob rekah

Če je pred sto in več leti deloval sistem zaščite pred poplavami, je potrebno poiskati vzroke, zakaj se je vse skupaj spremenilo. Največji razlog je zagotovo v poselitvi. Geografi opozarjajo, da se "s sodobnimi velikimi tehničnimi posegi tradicionalna raba poplavnega sveta hitro in pogosto neustrezno spreminja. Nekdanje travnike in pašnike marsikje spremenijo v njive; na teh območjih se širijo tudi naselja s stanovanjskimi četrtmi in industrijskimi objekti, železniške proge, ceste in mostovi, ki s svojimi nasipi celo zadržujejo vodo poplavnega vala in s tem še povečujejo nevarnost katastrof." Namesto, da bi se zavedali, da so najnižja dolinska dna dejansko struge visokih voda, smo jih šli pozidati. S pozidavo in drugimi posegi smo utesnili poplavne vode in povečali rušilno moč voda.

Večja poseljenost na poplavnih območjih ne prispeva bistveno k samim poplavam, je pa zagotovo zaradi tega škoda bistveno večja, opozarjajo na Geografskem inštitutu Antona Melika.
Večja poseljenost na poplavnih območjih ne prispeva bistveno k samim poplavam, je pa zagotovo zaradi tega škoda bistveno večja, opozarjajo na Geografskem inštitutu Antona Melika. FOTO: Miro Majcen

"Po 2. svetovni vojni je v Sloveniji prišlo do izrazite koncentracije prebivalstva in gospodarskih dejavnosti na dnu kotlin in širših dolin," opozarjajo geografi in dodajajo, da je takšnega površja v Sloveniji približno četrtina, na njem pa živi kar tretjina vsega prebivalstva. "Glavni razlogi za takšno kopičenje so bili v naglem prehodu iz tako imenovane klasične agrarne družbe v sodobno industrijsko družbo, ki jo je spremljalo nezadržno širjenje naselij, posebno vzdolž prometnic. To je seveda sprožilo številne konflikte med uporabniki prostora, pri čemer je država z zakoni varovala najkakovostnejša kmetijska in gozdna zemljišča, s tem pa se je stopnjeval pritisk na ravna območja vzdolž rek, kjer so bila po splošnem prepričanju manjvredna in za intenzivno kmetijsko pridelavo neprimerna zemljišča."

Ljubljana se je širila na območja, ki so bila poplavljena

Od leta 1998 do 2012 je država za redno vzdrževanje vodne infrastrukture namenila 125,2 milijona evrov. Za sanacijo poplav leta 2007 pa 28,5 milijona evrov. Največ so za vzdrževanje namenili leta 2008 in 2009 (po poplavah 2007), zadnja leta pa količina sredstev spet pada.

Kot primer neustreznega poseljevanja omenjajo tudi primer Ljubljanskega barja in območja ob spodnjem toku Gradščice. Opozarjajo, da so območje Gradaščice in Malega grabna, že leta 1926 prizadele katastrofalne poplave. Naslednje poplave, manjše po obsegu, so se zgodile leta 1933, takrat pa je bila na Barju kar 4 metre visoka voda. Kljub temu, da je šlo za katastrofalne poplave in da je bilo več kot očitno, katera so poplavna območja in kakšen je njihov obseg, to ni ustavilo ljudi, ki so začeli poseljevati območja Rakove Jelše in Ceste dveh cesarjev. Prav tako smo zadnja leta priča številnim pozidavam na Ljubljanskem barju. In ker je od leta 1933 do danes minilo že toliko let, je spomin na uničenje zbledel. "Vse to je prispevalo k temu, da se v sodobnosti skoraj nihče ne zaveda velike poplavne ogroženosti. Sicer se že dolgo pripravljajo ukrepi za varovanje tega dela Ljubljane pred poplavami, vendar je pripravljalcem načrtov ostalo zelo malo manevrskega prostora, kar se nam bo morda še zelo
maščevalom,
" so v članku leta 2005 zapisali geografi in se vprašali, kako bi bilo, če bi se ponovila slika poplave 27. septembra 1926.

Zdaj odgovor na njihovo vprašanje imamo, nimamo pa odgovora na vprašanje, kateri so tisti kratkoročni ukrepi, ki jih bo Slovenija sprejela, da se učinkovito zaščiti pred poplavami, ki v Sloveniji povzročajo ogromno materialno škodo, k sreči pa ne terjajo veliko smrtnih žrtev. Vsaj zaenkrat je še tako.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (171)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Xit
12. 11. 2014 17.03
+4
Kdor kupi ali gradi na poplavnem obmocju pac naj se morebitno skodo in vzdrzevanje rek rkije iz svojega zepa.
bondxyz
12. 11. 2014 08.59
+2
Ljubljančani bi pa lahk vedeli, da bodo poplavljeni, saj pa ja živijo v močvirju... No, mal črnega humorja, nikomur ne privoščim, sam če imaš pa možnost izbire, pa pač res zadnja stvar, ki jo narediš je to, da greš kupit bajto v LJ...
vsevidi
12. 11. 2014 07.59
Glede na trenutne prometne kolapse (koliko časa rabiš iz enga konca močvirja do druzga), poplave,.... je realno kvadratni meter zemlje v LJ in okolici vreden 5,017 EUR. Ampak ne folk je briht in še kar plačuje vrtoglave zneske za nepremičnine v LJ in okolici.
Manu Cocker
12. 11. 2014 07.59
-2
Kdo si je izmislil to puhlico --kulturo izogibanja naravnim nesrečam- Ma ste sploh se normalni ?????
windmaster
12. 11. 2014 07.22
+2
Periferija v hribih je zakon! Kr imejte vi vaše najlepše mesto na svetu!
spoštovanje
12. 11. 2014 07.20
+2
veliko padavin v kratkem času je problem, kot je problem v tistih, ki so dovolili gradnjo tam, kjer so težave z poplavami.....
n00bs
12. 11. 2014 06.57
+1
lepa posest na zadnji sliki... bogi ljudje...
vsevidi
12. 11. 2014 07.57
+1
Nč niso bogi, sigurn majo fajn veze v birokraciji in so jim na lepe oči izdali gradbeno. Če gledaš tako parcelo in objekt na nepremičninah je vredno oh in sploh, v resnici pa vidiš da je vredno manj kot ena podrta bajta sred prekmurja (pa vse najboljše o prekmurcih).
Robert Poga?nik
12. 11. 2014 06.32
+3
lahko je gledat na papirju parcele čeprav se ne vidi ali so v vodi ali v enem bregu,glavno da ti dajo papirje in fajn pokasirajo
trobentica359
12. 11. 2014 05.20
+4
zakaj pa nizozemcem uspeva živeti v slogu z vodo? kar velik del pokrajine holland leži pod gladino morja in do takih poplav nikoli ne pride. vse imajo zregulirano in načrtovano celo kam gre sladka in kam slana voda (da se ohranijo vodni organizmi), v primeru, da bi s strani morja prišel večji dvig gladine.
t.r.i.glav
12. 11. 2014 10.14
+2
trobentica. Tudi pri Nizozemcih ni bilo vse tako enostavno, preden so tako uspešno zaživeli z vodo so imeli tudi oni svoj delež velikih poplav (nazadnje leta 1953 ko je umrlo približno 1,800 ljudi). Vendar pa so se oni iz vsakih poplav nekaj naučili, poiskali šibke točke nasipov in jih izboljšali. Ne pa pri nas k imamo poplavno varnost sestavljeno iz obljub.
kranjica 1
12. 11. 2014 00.17
+14
Slovenci smo veliki bedaki. Predno zidaš hišo se pri starejsih sosedih pozanimas kako je s "stoletnimi" vodami. Ce pa ne znas prej razmislat naj te pa zalije. Tako to je, neprevidnost se vedno placa.
Robert Poga?nik
12. 11. 2014 06.27
+8
24Ppkur
11. 11. 2014 23.59
+7
No ... res je tudi, da nekoč takih poplav, ki bi se praktično pojavljale letno, ni bilo ... vsaj jaz ne pomnim. Morda je bilo kje kaj malega, tu in tam, kaksen potok, vendar to kar pa se dogaja zadnja leta .... mislim, da je za to kriv človek s povsem nepotrebnim poseganjem v naravo .... Če samo mesta pogledamo ... namesto, da bi se ozelenjevalo, se na veliko betonira ... kamor se ozreš je sam beton, betonske škarpe, .... vse je v betonu, asfaltu, .... Ne vem, no ... al smo tako nesposobni ohranjati naravo ali pa nas goni pohlep za denarjem in izdajanje dovoljenj za gradnjo za vsako ceno .... le da se zasluži
Against
12. 11. 2014 07.04
-1
Kriv je dež, ker dežja v teh količinah ponavadi ni bilo.
Angela Franko
12. 11. 2014 07.29
+7
DEŽ JE VEDNO BIL IN VEDNO BO !!! SAMO GraDiti ne SMEJO POVSOD KJE SE JIM ZLJUBI IN VSA DREVESA TUDI NE POSEKATI ZAVOLJO CESTE DA SE PRIDE Z AVTOM NA VSAKO LOVSKO PREŽO !!!!
McClain
11. 11. 2014 23.31
+3
kot da imas z butalci posle. Tudi na poplavnih obmocjih bi, ce bi gradili hise s stanovanjsko povrsino 5 stopnic nad nivojem zemlje, verjetno resili 95% izlitij voda. Zelo enostavno in zelo poceni. A samo za dovolj pametne...
windmaster
12. 11. 2014 07.20
+3
Kaj pa razmočen teren pod hišo? Misliš da to lahko prenese poplave trikrat na leto? Slej ko prej se tudi taka hiša podre. Ni vse v dvigovanju hiš. Če teren ni primeren pozidavi pač ni primeren!
ovlis000
11. 11. 2014 22.53
-18
A sedaj bomo gradili hiše samo v gorah in na planinah? A za polja je pa vseeno če so kar pod vodo? Ne vedo kaj bi se še spomnili samo da nebi bili kaj krivi. Kaj pa za tiste ko jih v planinah plaz zasuje, a tisti naj gredo pa graditi na ljubljansko barje a kako?
Robert Poga?nik
12. 11. 2014 06.28
+8
hanzzzz
11. 11. 2014 22.21
+0
tudi če smo poselili poplavna obmčja mora bii krivec ki je to dopustil
Xit
11. 11. 2014 23.31
+19
Ja saj je znan krivec. Krivec je neumen kupec zazidalne parcele na poplavnem obmocju. In ti, ki so kupili parcelo ali pa hiso na poplavnem podrocju naj sedaj sami placujejo za svojo neumnost, ne pa da bodo to krili vsi davkoplacevalci. Al si naj tudi jst umislim kaj na racun davkoplacevalcev?
LovecNaKomuniste
11. 11. 2014 22.06
+30
Poplavna območja so ponavadi tudi najbolj rodovitna in ravninska. Že v starem Egiptu je bilo tako. Tam se nima kaj gradit, že zavoljo kmetijstva in 1. klase zemlje, ter poplavne ogroženosti.
LovecNaKomuniste
11. 11. 2014 22.02
+6
Ja končno novičarji. Zdaj bi samo še vprašal, ali se je keri spravil na portal "prostor" in pobrskal kere nove bajte so bile na zalitih območjih zgrajene po letu 2010. Črna vas lipe vem da vsaj 10-15.
crni veter
11. 11. 2014 21.57
+4
Problem pri reki Dravi je preprosto rešljiv... potrebno je samo dat gradbenim podjetjem dovoljenja da odpeljejo ves ta gramoz ki se nabira sredi struge in ki strugo duši... če se to očisti bo država dobila nekaj dodatnega denarja z dovoljenji, nebo potrebno taistega gramoza kupovati s sosednje hrvaške kjer dravo čistijo in gramoz prodajajo nam pametnim slovencem in še manj bo poplavnega območja... Ampak kaj ko imamo pri nas vedno nekakšno organizacijo ki se bori za zaščito ptic, črvov in vsega samo za zaščito človeka na koncu zmanjka sredstev...
LovecNaKomuniste
11. 11. 2014 22.05
+2
Ja seveda, tak se je delalo v komunizmo. Začeli so z zanemarjanjem ptic, končali pa z raznimi Lafargi, pa spiranjem kondenzatorjev v Krupo v Semiču., ter v finalu z ANhovem, kjer so na smrt obsodili 3/4 naselja... NE GRADI NA POPLAVNEM OBMOČJU.
crni veter
12. 11. 2014 12.41
+0
ne vem na katera pota si ti zašel iz mojega komentarja... jaz sem samo povdaril da je potrebno strugo reke drave očistiti gramoza ki ga je na milijone kubičnih metrov in bo poplavnega območja občutno manj... Ti poudarjaš ne gradi na poplavnem območju... ljudje živijo v hišah svojih staršev in v tistih časih nikoli niso bili niti približno ogroženi z vodo... sedaj v tem času ko so nekatere stvari prepovedane in s katerimi pljuvamo v lastno skledo ( svojega gramoza ne smemo izkopavat iz drave, po drugi strani ga kupujemo od hrvatov ki gramoz kopljejo iz drave) pa jim voda priteka skozi okna...
bbbccc
11. 11. 2014 20.57
+6
Politikom v roke lopate, če jim to ne paše, pa veje nosit, ne si hodit sam ogledovat na naše stroške.
Vig1
11. 11. 2014 20.48
+45
Končno en pošten članek. Treba je še omeniti, da je četrtino Slovenije bilo zgrajeno na črno pa so kasneje vsi tako ali drugače nekako dobili dovoljenja. Vse šole in silno učenje nam kot kaže prav nič ne koristi, naši predniki nekaj 100 let nazaj so bili veliko bolj pametni brez vseh šol. Vedno se je točno vedelo kje se lahko gradi, da te ne bo zalila voda ali odnesel plaz, danes pa ob vseh računalnikih in učenosti, nihče ne ve do kje pride voda na vsakih nekaj let in katero pobočje se na vsakih 10 let odpelje v dolino.
modelx
11. 11. 2014 22.21
+14
npr južno od ljubljane - proti igu. praktično celo barje je pozidano na črno. barje bi moralo ostati rezervat in poplavno območje v primeru visokih voda.
Angela Franko
12. 11. 2014 07.33
+2
NA ČRNO ZGRAJENO IN SEDAJ ZAHTEVAJO POMPČ OD DRŽAVE IN TO TAKOJ ????? JA KAJ SE PA GREDO ??? ŠE DOBRO DA NISO SREDI LJUBLJANICE GRADILI !!KDO JE ODGOVOREN VPRAŠAM ????
BŠK
11. 11. 2014 20.44
+21
Poplavna območja = poceni zemlja Ko kupuješ bivališče ne razmišljaš o tem
modelx
11. 11. 2014 22.22
+12
potem pa jamrat in na račun ostalih davkoplačevalcev zahtevati povrnitev škode od države