'Invalidni otroci morajo postati pri določenih opravilih samostojni'

Petošolka Melani Pivovar je na invalidskem vozičku že od prvega razreda. Med prvimi je lahko preizkusila prometni poligon, saj je sodelovala pri snemanju promocijskega filma o novi pridobitvi oddelka za rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča (URI Soča). Na poligonu so postavljeni prometni znaki, semafor, prehod za pešce, stožci in klančine, ki posnemajo dovoze na pločnik oziroma druge ovire. Če ji je vijuganje okrog stožcev in vse drugo še nekako šlo, so ji klančine povzročale težave. "Bile so najtežje. Ker so visoke, si moram vzeti veliko zagona in potrebujem kar nekaj moči," je opisala Melani.

Ko smo jo vprašali, kako bi poligon primerjala s pravo situacijo na cesti, je odgovorila: "Skoraj enako je. Klančine so podobne kot so tu, pa tudi semaforji." Zdi se ji, da poligon pomaga pri učenju in pri soočanju s pravimi ovirami v zunanjem svetu.

In prav to je namen poligona, ki ga je URI Soča doniral Lidl Slovenija s sredstvi, zbranimi od prodaje izdelkov Deluxe. Otrokom bo omogočal sistematično učenje in pripravo na uporabo vozička v domačem okolju, ki je bolj zahtevno kot bolnišnično okolje. "Invalidski voziček je eden od pomembnih pripomočkov, ki jih lahko predpišemo otroku. Zavarovalnica nas sicer pri tem omejuje, saj jih dodeljuje glede na to, koliko otrok zmore. Kljub vsemu pa vemo, da ko otroka posadimo prvič na voziček, ne more pokazati še vseh sposobnosti. Gre namreč za zahteven proces, da se otrok nauči zares obvladati ali aktivnega – to je voziček, ki ga poganja sam – ali pa elektromotornega, ki je morda z vidika varnosti še bolj zahteven, saj ga je treba znati ustaviti. Ker je težek, lahko pride tudi do poškodbe," je pojasnila vodja oddelka za rehabilitacijo otrok na URI Soča dr. Katja Groleger Sršen, kako težavno je, ko se otroci začnejo privajati na voziček.

Zato meni, da poligon ni dobrodošel zgolj zato, da bodo otroci trenirali spretnejšo vožnjo, ampak se bodo na ta način privajali na promet. Končen cilj je seveda postati samostojen na poti v šolo in domov. "Ti otroci morajo odraščati tako, da so pri nekaterih opravilih samostojni, ne da nekdo ves čas skrbi za njih, jih potiska naokoli," je prepričana Groleger Sršenova. Tak pristop namreč ne omogoča zgolj gibalne aktivnost otrok, ampak tudi osebnostni razvoj. "Otrok dobi občutek odgovornosti, zna iti ven, se družiti s prijatelji … stvari, ki jih vsi potrebujemo v razvoju," je poudarila.

Dogodek so popestrili športniki invalidi

Otrokom so predstavili dva paraolimpijska športa boccie in parakolesarstva ter jih povabili k preizkusu. Glavni namen obiska je bil, da širijo pozitivne misli in spodbudijo invalidne otroke k rekreaciji, gibanju, športu. "Kakršnokoli gibanje ima za vsakega, ki pristane na invalidskem vozičku ali je gibalno oviran, zelo velik pomen. Zato so bolj zdravi, odporni, psihofizično stabilni. Pridobijo tudi samozavest, zato lahko v vsakdanjem življenju bolje funkcionirajo. Postanejo bolj samostojni in se lahko uveljavijo v družbenem prostoru," je prednosti nanizal podpredsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite Gregor Gračner.

Športniki invalidi torej mlade invalide spodbujajo, da razmišljajo o gibanju, se odmaknejo od računalnikov, da skrbijo za svoje zdravje. Kajti le tako bodo imeli boljše življenje. Šport namreč pozitivno vpliva na počutje, je iz svojih izkušenj povedal Gračner: "Pozabiš na svoje probleme, in ko šport postane tvoja prednostna točka, se na trenutke sploh ne zavedaš, da ti kaj manjka, da imaš probleme."

S to samozavestjo pa si lahko popolnoma enakovreden sogovornik ostalim v vsakdanjem življenju, je misli strnil Gračner.