Interventni zakon že buri duhove

Premier Borut Pahor je po današnji zavrnitvi pokojninske reforme na referendumu napovedal, da bo vlada verjetno pripravila interventni zakon, ki bo ohranil konsolidacijo javnih financ. Na ta interventni zakon pa bo verjetno vezana tudi zaupnica vladi, je dodal. V izjavi novinarjem je poudaril, da so želeli s pokojninsko reformo pravično porazdeliti bremena po načelu solidarnosti, to načelo pa je pri interventnem zakonu težko uveljaviti.

Interventni zakon kot definicija po Pahorjevih besedah ne more biti zelo pravičen, določene ljudi udari bolj, kot si zaslužijo. Gre za upokojence, ljudi v javnem sektorju in prejemnike socialnih transferjev. Kot je dejal, bodo v prihodnjih dneh poskušali prisluhniti opoziciji in sindikatom, če bodo imeli kaj novega povedati, vendar četudi bi se sedaj lotili sprememb, bo "to terjalo preveč časa, da bi lahko v tej situaciji v evroconi tvegali kakšno poslabšanje javnofinančnega položaja Slovenije".

Pahor se je z drugimi posvetoval glede zaupnice, ki bi jo vezal na interventni zakon. Opozorili so ga, pojasnjuje, da če bo to storil, tisti poslanci, ki ne podpirajo vlade, kljub strinjanju z zakonom ne bodo želeli podpreti vlade. Če ne bo vezal zaupnice na interventni zakon, pa mu bodo nekateri lahko očitali, da želi ostati na oblasti za vsako ceno, je pojasnil premier.

Osebno bi mu bilo najlažje odložiti breme, pravi, vendar "sem ga sprejel s prepričanjem, da so mi ljudje zaupali in da moram delo opraviti do konca". In ga tudi bo, dokler bo imel mandat za to in dokler bo imel občutek, da prispeva v korist večine ljudi, zagotavlja premier.

Preberite tudi: Odzivi na neuspeh pokojninske reforme.

Sindikati javnega sektorja že na nogah

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je povedal, da želi vlada z napovedanim interventnim zakonom razveljaviti kolektivno pogodbo za javni sektor. Po Štrukljevi oceni bi sprejetje interventnega zakona, s katerim bi vlada posegla v plače javnih uslužbencev, pomenilo, da vladna stran izključuje pogajanja in socialni dialog oz. da želi s politično močjo večine v parlamentu doseči znižanje plač javnih uslužbencev. S tem pa bi iz 150.000 javnih uslužbencev naredili brezpravno rajo.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Dušan Miščević pravi, da ne bodo zlahka pristali za znižanje plač. Potrdil je, da so se s predstavniki vlade srečali pred dvema tednoma, vendar na to srečanje vladna stran ni prišla z nobenim konkretnim predlogom. "Vladna stran pa je omenila potrebo, da ponovno poseže v plače javnih uslužbencev, vendar ne samo zaradi referendumskega neuspeha, ampak splošno zaradi javno finančne situacije. Vladi smo takrat jasno povedali, da pričakujemo konkretna in poštena pogajanja," je dejal Miščević.

Poudaril je tudi, da so vlado opozorili na dejstvo, da so plače javnih uslužbencev zamrznjene že skoraj desetletje in so zelo nizke. Univerzitetni diplomirani pravnik v javni upravi tako mesečno zasluži 820 evrov neto, uslužbenci s srednješolsko izobrazbo pa 650 evrov neto.

Miščević zato napoveduje, da javni uslužbenci ne bodo zlahka pristali za znižanje plač. Meni, da je bilo to breme treba enakomerno porazdeliti na vse državljane Slovenije, razen tistih, ki so na dnu socialne lestvice. "Zdaj pa imamo situacijo, da eni še bolj zaslužijo, breme krize pa so prenesli na delavce z nižjo izobrazbo v gospodarstvu in zaposlene v javnem sektorju. Zadeve so kaotične in problematične. Nemogoče je vse breme prenesti na javne uslužbence. Vlada mora poiskati tudi druge rešitve. Zniževanje plač v javnem sektorju bi demoraliziralo javne uslužbence," je še dejal Miščević.