Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić poziva državljane, naj prijavijo delo na črno. Študenti, ki nudijo inštrukcije, gospe, ki čistijo stanovanja, pazijo na otroke, urejajo pričeske na domu, vse to so dejavnosti, ki pogosto niso prijavljene in kjer večina ne izdaja računa, pojasnjuje glavna tržna inšpektorica.
Inšpektorji pravijo, da je kršiteljev vedno več, ljudje pa, da se sploh ne zavedajo, koliko škode povzročajo s tem, ko denimo gospodinjskim pomočnicam plačujejo ''na roko''. "Kdor koli, ki je registriran in ne izda račun ali pa še slabše, briše račune – tukaj je pa tisti element sive ekonomije,“ pravi Grlićeva.
Državna blagajna ob sedem milijard evrov letno
Zaradi dela na črno in sive ekonomije je državna blagajna ob kar sedem milijard letno. Logično je, da se ta pojav krepi z zaostritvijo krize, pove minister Andrej Vizjak, vendar pa nov zakon o preprečevanju dela na črno, saj je stari pred dobrim letom padel na referendumu, po njegovem ni prioriteta.
"Mislim, da imamo zakonodajo na tem področju kar dobro, problem je zgolj v izvajanju," meni minister. Kot še pravi, si želijo okrepiti delovno inšpekcijo tudi s carinsko službo oz. carinski službi dati pooblastila tudi za odkrivanje dela in zaposlovanja na črno.
Letos ugotovili več kot 300 kršitev
Delo na črno trenutno nadzira tržni inšpektorat. Letos so imeli več dela kot v enakem obdobju lani, ugotovili pa so več kot 300 kršitev. "Spremljamo oglase, delamo na podlagi prijav, na podlagi osebne zaznave inšpektorjev in potem seveda ukrepamo,“ pravi Grlićeva. Pojasnjuje, da je sedaj globa še vedno 208 evrov.
Poleg globe pa tiste, ki na roko plačujejo takšne storitve, doleti tudi tveganje zapleta. "V kolikor nekaj ni v redu, potem teh zadev ni mogoče reševati preko tržne inšpekcije,“ še opozarja. Prav tako pa tudi ni nobenega jamstva, da bo storitev oziroma produkt skladen s tistim, kar smo plačali.
KOMENTARJI (711)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.