'Inšpektorat za delo bo moral izvajati nadzor'

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so pozdravili predlog sprememb zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Najpomembnejša novost je, da tuji delavec več ne bo vezan dve leti na istega delodajalca, temveč bo za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja moral neprekinjeno delati 22 mesecev. Če bo v tem času menjal delodajalce, to ne bo vplivalo na njegovo pravico do omenjenega dovoljenja. Seveda pa bodo preverili tudi delodajalca: ali je plačal prispevke? Kaj pa davke? Tuji delavec tako več ne bo mogel pristati pri delodajalcu, ki ne poskrbi za svoje obveznosti in mu ni mar za delavce ter njihove družine.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je dejal, da bo Slovenija zdaj vstopila v OECD, ki naj bi bil klub najbogatejših držav. "Pričakujemo, da bo to tudi klub najbogatejših državljanov. Ne le držav. To je pomembna razlika: bogastvo življenja ljudi se vedno ne meri le v evrih, temveč tudi s pravno-socialno varnostjo, ki jo imajo ljudje,“ je dejal Semolič.

Kaj pretresa Slovenijo v zadnjem času?

Semolič pravi, da afere in ekscesi, ki vsak mesec kažejo na grozljiv položaj tujih delavcev. "Gre za izkoriščanje teh ljudi,“ pravi in dodaja, da so za zakon, so pa dali tudi vrsto predlogov. "Končno so vnesli dolžnost preverjanja delodajalca pri izdaji teh dovoljenj. Ali je do takrat plačeval vse prispevke v pokojninsko in zdravstveno blagajno? To je zelo pomembna stvar, saj do zdaj tega ni bilo!“ je bil kritičen Semolič.

Zakon je pozitiven za vse!

Izvršni sekretar Andrej Zorko je dejal, da je to pomemben zakon, ki bo pozitivno vplival tudi na slovenske delavce. Kako? Izkoriščanje tujega delavca za mizerno plačilo, nižanje pravic tujega delavca, je ustvarjalo pritisk na obseg, kvaliteto ter višino pravic delavcev, ki imajo slovensko državljanstvo. Zorko ob tem tudi poziva, da mora inšpektorat za delo zavihati rokave in poskrbeti, da bo ta zakon zaživel tudi v praksi in ne le na papirju.

Poudaril je, da bodo zahtevali tudi denarno nadomestilo za dnevne migrantske delavce, ki bi ostali brez zaposlitve. Ti delavci namreč plačujejo prispevke, ko pa ostanejo brez dela, nimajo nikakršnih pravic, saj nimajo prijavljenega bivališča v Sloveniji. Tako smo bili pred dnevi priča izgonu bosanskih delavcev, ki so se v stavbi velenjskega Vegrada borili za svoj denar. Zorko opozarja, da država mora zaščititi delavca, ki se znajde v takšni stiski. Če bi zakon urejal to področje, bi ti delavci lahko ostali v naši državi, vse dokler bi prejemali denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, v tem času pa bi imeli možnost poiskati novo zaposlitev. 

Prav tako je opozoril, da bi morala naša država uvesti enotne standarde za vse delavce iz nekdanje skupne države.