Oglobljen ni bil nihče, stran zopet deluje

Potem ko je razburjenje med študenti povzročila novica o umiku spletne strani Prevoz.org, sta tako tržni kot tudi prometni inšpektorat zanikala, da bi njihovi inšpektorji izdali kako odločbo povezano s ponujanjem prevozov preko spletne strani Prevoz.org. Stran ponovno deluje, administratorji pa so jo umaknili na podlagi novice Radia Študent, da naj bi inšpektor, ki se je izdajal za študenta, neznani voznici izrekel globo.

Tržni inšpektorat: Mi nismo nikogar oglobili

Na tržnem inšpektoratu so se na informacije odzvali okoli 13.30. Pravijo, da so preko evidenc o inšpekcijskih zadevah pregledali vse izdane plačilne naloge zaradi kršitve Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC), ki so bili izdani aprila in maja 2011. "Vendar tržni inšpektor študenta voznika, ki naj bi preko spletne strani prevozi.org nudil prevoze, ni obravnaval niti ni izrekel nobenega ukrepa," pravijo.

Prav tako iz evidenc o inšpekcijskih zadevah ne izhaja, da bi tržna inšpekcija zoper katerega koli študenta v zvezi s prevozi uvedla kakršen koli inšpekcijski postopek.

Dodali pa so, da je nad določili zakona o delu na črno na področju prevozov nadzor opravlja prometni inšpektorat.

Prometni inšpektorat si je prav tako umil roke

Čeprav naj bi sprva odgovor prometnega inšpektorata dobili šele v ponedeljek, so inšpektorji z odgovorom vseeno malce pohiteli. 

V imenu glavnega republiškega inšpektorja magistra Jurija Kosa so zapisali, da "Prometni inšpektorat RS primera oglaševanja in izvajanja prevozov preko spletnega portala prevozi.org ni obravnaval in ni izrekel nobenega ukrepa."

MDDSZ bodo zaprosili za tolmačenje zakonodaje v zvezi s stranjo

Po objavi izjave Tržnega inšpektorata RS in Prometnega inšpektorata RS, kjer oba jasno zanikata, da naj bi obravnavala in oglobila uporabnika zaradi oglaševanja in izvajanja prevozov prek spletnega portala Prevoz.org, so se administratorji odločili, da ponovno omogočijo delovanje spletne strani.

'Trenutno stanje kaže, da je to zelo čudno, sivo področje, in še vedno preučujemo, kaj vse skupaj pomeni za naše uporabnike. Ministrstvo za delo in inšpektorati namreč niso bili pripravljeni ponuditi pravne interpretacije zakonodaje,'' pravijo. Država bi se po njihovih besedah morala ''dokončno izjasniti o peti točki prvega odstavka tretjega člena zakona o preprečevanju dela na črno," so za 24ur.com sporočili upravljavci spletne strani.

Za delo na črno se po 3. členu zakona o delu na črno med drugim šteje tudi to, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon o delu na črno ali drugi zakon.

Administratorji spletne strani Prevoz.org sicer pravijo, da so z umikom spletne strani reagirali na novinarsko izjavo Radia Študent. Stran so po njihovih besedah začasno umaknili zato, ker niso želeli ''spravljati naših uporabnikov v položaj, kjer jih država globi za dobronamerno souporabo avtomobila''. Uporabnikom priporočajo, da pri iskanju in ponujanju prevoza upoštevajo določbe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

MDDSZ: Če se je sploh kaj zgodilo, se je po že obstoječi zakonodaji

Odzvalo se je tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki sporoča, da konkretnega primera ne poznajo in ga ne morejo komentirati.  Poudarjajo, da se določbe, ki opredeljujejo, kaj je delo na črno, z novelo Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno vsebinsko ne spreminjajo.

''Navedeni primer, ki ga danes mediji izpostavljajo, če se je sploh res zgodil, ni v nikakršni povezavi z novelo zakona, o katerem se bo odločalo na nedeljskem referendumu,'' so še zapisali na MDDSZ.

Je ponujanje storitev preko Prevoz.org pridobitna dejavnost?

"Če študentje kot fizične osebe nudijo prevoze za plačilo in to oglašujejo, bi lahko šlo za delo na črno," so pojasnili na tržnem inšpektoratu in navedli, da bi to lahko pomenilo, da niso registrirani za to dejavnost. "Vsekakor pa bi bilo potrebno z inšpekcijskim pregledom ugotoviti, ali je ponudba na spletni strani Prevoz.org takšna, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dela na črno – to je opravljanje pridobitne dejavnosti," so dodali.

Kazen za tovrstnega kršitelja po besedah inšpektorata znaša 208,65 evra, v primeru opravljanja dela na črno pa inšpektor z upravno odločbo tudi prepove opravljanje dejavnosti.

Podobne sisteme organiziranja prevozov poznajo tudi drugje

Storitev sicer deluje oziroma je delovala tako, da je nekdo, ki je moral na pot z osebnim avtomobilom, pri tem pa je imel prostor še za sopotnike, to objavil na omenjeni spletni strani. Ob tem je po navadi navedel, koliko takšen prevoz stane. Če je komu ustrezala cena in ura prevoza, se je lahko odločil, da se raje kot z vlakom ali avtobusom na pot odpravi s takšnim ponudnikom.

Podoben sistem organiziranja prevozov poznajo tudi v drugih državah. Tako denimo deluje platforma, ki vključuje države v Nemčiji, Franciji, Italiji, Grčiji, Veliki Britaniji, Avstriji, Švici, Španiji in na Poljskem. Registriranih je prek 1,5 milijona uporabnikov, s pomočjo platforme pa vsak dan organizirajo preko 10 tisoč potovanj. Ustvarjalci spletne strani pravijo, da njihovi uporabniki v različnih državah na ta način prihranijo denar in prispevajo k reševanju okolja. V Nemčiji je takšna praksa ponujanja in iskanja prevozov tudi zakonsko urejena.