Slovenski vozniki so takšne kazni skupaj z opomini prejemali že lani. Takrat so se hrvaške parkirne družbe obrnile na slovenske odvetnike, letos pa sklepe o izvršbi pošiljajo kar na domače naslove voznikov, so prejšnji teden poročali v oddaji SVET. Ker gre za osebne podatke, hrvaški odvetniki in notarji do teh podatkov ne bi smeli imeti dostopa, zato so se prizadeti vozniki obrnili tudi na Informacijskega pooblaščenca.
Kot so pri slednjem danes pojasnili v sporočilu za javnost, iz prijav kršitev varstva osebnih podatkov izhaja, da so slovenski državljani zaradi parkiranja v različnih mestih na območju Hrvaške od hrvaškega notarja prejeli predlog za izvršbo, ki ga je v imenu upnika – podjetja s sedežem na Hrvaškem – pri hrvaškem notarju vložil hrvaški odvetnik.
Ali pa so od podjetja s sedežem v Londonu prejeli poziv na plačilo globe zaradi napačnega parkiranja. Podlaga za globo naj bi bila kršitev hrvaškega zakona o varnosti cestnega prometa ter odloki oziroma statuti nekaterih hrvaških mestnih občin.
V zvezi z obema primeroma so pri Informacijskem pooblaščencu uvedli inšpekcijski postopek, hkrati pa so poudarili, da izsledki inšpekcijskega postopka na sam izvršilni postopek ne bodo imeli neposrednega vpliva kot tudi ne na prekrškovni postopek, ko gre za pozive na plačilo globe.
To pomeni, da morajo prejemniki predlogov za izvršbo kljub prijavi, vloženi pri Informacijskem pooblaščencu, uveljavljati svoje pravice s pravnimi sredstvi v postopkih pred hrvaškimi notarji, to je z ugovori, pritožbami ipd.
Prav tako pa morajo prejemniki "obvestil lastniku", to je pozivov na plačilo globe, kljub morebitni prijavi k Informacijskemu pooblaščencu uveljavljati svoje pravice z ustreznimi pravnimi sredstvi v prekrškovnih postopkih, če seveda to želijo, poudarjajo pri Informacijskem pooblaščencu.
KOMENTARJI (108)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.