Za dimnikarsko dejavnost bodo po novem potrebne licence

Z novim predlogom zakona o dimnikarskih storitvah bo to še naprej regulirana dejavnost, namesto koncesij bodo potrebne licence, uporabnik pa bo lahko izbiral dimnikarja, je pojasnila Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor, ki je predlog pripravilo. Dejavnost bodo lahko opravljali tudi 'mali' dimnikarji, ne le veliki.

"Ministrstvo še vedno zagovarja javni interes, da zaščitimo okolje, požarno varnost ter premoženje in zdravje ljudi. Zato to ne more biti tržna dejavnost in mora biti še vedno regulirana," je v izjavi za medije v Ljubljani poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Boltetova in zavrnila očitke, da rušijo sistem.

Tega želijo po njenih pojasnilih le urediti, in sicer tako, da bodo dejavnost opravljali tudi mali dimnikarji, ne le večji koncesionarji. "S predlogom zakona odpiramo trg in želimo spodbuditi konkurenčnost," je dodala.

Dimnikarja bodo uporabniki lahko zamenjali enkrat na leto

Vsak uporabnik kurilne naprave bo moral izbrati dimnikarja in z njim podpisati izjavo. To bo treba predložiti v evidenco, ki jo vodi ministrstvo. Dimnikarja bo lahko zamenjal, in sicer med 15. majem in 15. septembrom tekočega leta, to pa bo lahko storil enkrat na leto.

Uporabnik s predlaganim zakonom pridobi določene obveznosti, ki jih doslej ni imel. "Ta mora skrbeti za svojo napravo, saj je v njegovi hiši. Mora poskrbeti za svoje zdravje in požarno varnost," je poudarila Boltetova.

Koncesij ne bo več, uskladiti je treba še prehodno obdobje, v katerem bodo morali tisti, ki bodo želeli opravljati to dejavnost, pridobiti licenco. To je eno od pravnih dilem, ki so odprte – to bodo reševali v prihodnjih tednih.

Licenco za opravljanje storitve bodo morali imeti vsi, ki bodo želeli opravljati to dejavnost v Sloveniji. Ta bo veljala za celotno območje Slovenije, medtem ko so koncesije zdaj veljale za določeno območje. Licence bodo podeljevale upravne enote, pogoja pa bosta dokazilo o nekaznovanosti in opravljeno izobraževanje po predpisanem programu – nato bo moral v 18 mesecih po pridobitvi licence uspešno opraviti izpit, sicer se licenca lahko odvzame.

Ceno opravljanja storitve so omejili navzgor, še vedno je lahko nižja. Ministrstvo si želi boljšega nadzora nad dejavnostjo, to bo storilo tudi z vzpostavitvijo izboljšanega informacijskega sistema.

Boltetova je opozorila, da nekateri dimnikarji zdaj niso sporočali podatkov. Tako je trenutno popisanih približno 270.000 kurilnih naprav, medtem ko jih je v državi več kot 500.000. Na ministrstvu želijo imeti natančne podatke o tem, kakšno napravo ima uporabnik in katerega dimnikarja je izbral.

Osnutek zakona gre še ta teden v medresorsko usklajevanje, Boltetova upa, da bo do konca leta, ko dimnikarstvo ureja zakon o varstvu okolja, sprejet. Sicer bo s 1. januarjem 2016 tržni sistem, vsak bo lahko delal, kar bo želel, je pojasnila.

Trenutno je 64 koncesionarjev na 194 dimnikarskih območjih, podeljenih pa je 209 koncesij. Ministrstvo je doslej odvzelo 10 koncesij, največ odvzetih je bilo v letu 2014. Večina koncesij sicer poteče konec leta, približno štiri pa veljajo do leta 2018.

Civilne iniciative: Nov zakon ne preprečuje monopola in zlorab

Dimnikarska dejavnost je v Sloveniji urejena tako, da omogoča monopol, nepravilnosti in zlorabe, ocenjujejo številne civilne iniciative, ki se borijo proti dimnikarsko-koncesionarskem lobiju. A ugotavljajo, da predlog novega zakona o dimnikarski dejavnosti ureditev dejavnosti še poslabšuje in prikrito omogoča nadaljevanje monopola.

"Nezakonitosti na tem področju je preveč, da bi lahko verjeli, da gre odločevalcem za ureditev dejavnosti in za varnost," je na današnji novinarski konferenci povedal Ivan Tomše iz Društva civilna iniciativa Malečnik. Nov predlog zakona ne rešuje glavnih problematik, se s stališči društva strinjajo tudi v Vseslovenski civilni pobudi Dimnik, Združenju lastnikov nepremičnin in Društvu za napredek in razvoj.

Nova ureditev mora po njihovem uvesti prosti trg storitev, dejavnost mora biti tržna, saj je takšna rešitev poznana v državah EU. Na tem trgu se mora uvesti prosto oblikovanje cen, ki so sedaj občutno predrage. Za pregled nove kurilne naprave, ki jo umesti pooblaščeno podjetje, dimnikar zaračuna skoraj 80 evrov. Meritve in pregledovanje sedaj izvajajo izven kurilne sezone in to nerazumno zaračunajo, je dejal.

Očitek, da bi to prineslo nižjo varnost, so zavrnili s številkami. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje se je število požarov med letoma 2004, ko je država za izvajanje dimnikarske dejavnosti začela podeljevati koncesije, in do leta 2012 povečalo za 220 odstotkov. Če bi bila varnost res prednostna naloga, se število dimnikarskih požarov ne bi smelo tako povečati, nasprotno, moralo bi jih biti manj.

Ministrstvo za okolje za opravljanje dejavnosti od leta 2004 podeljuje koncesije, ki so po mnenju omenjenih iniciativ monopol in predstavljajo privatizacijo izvajanja dejavnosti. To po zakonu o varstvu okolja iz leta 2004 izvajajo gospodarske javne službe na infrastrukturi državnega pomena. "Ali je moja kurilna naprava infrastruktura državnega pomena?" se je vprašal Tomše.

Navedel je številne primere, ki dokazujejo nepravilnosti in nezakonitosti pri izvajanju te dejavnosti. Od tega, da so dimnikarski koncesionarji, ki so ljudem pošiljali obvestila, kdaj bodo prišli preverjat njihovo kurilno napravo, do leta 2013 podatke uporabljali nezakonito, do tega, da so zaposleni na ministrstvu podeljevali koncesije z njimi povezanim osebam.

Trditev o neurejenosti področja je podkrepil s podatkom, da je župan Mežice, solastnik dimnikarskega podjetja, v vseh teh letih dobil koncesijo za izvajanje dejavnosti v 27 občinah, s tem da je v podjetju uradno 26 zaposlenih, od tega pa niso vsi dimnikarji. V Kranjski Gori je dimnikarjem celo uspelo vpisati služnostno pravico nad pregledovanimi napravami v zemljiško knjigo, je opisal še en absurden primer.

V več primerih so (so)lastniki dimnikarskih podjetij občine, denimo mariborska in celjska, kar nakazuje, da dimnikarjev ne zanima njihova primarna dejavnost, to je čiščenje dimnikov, temveč meritve in pregledovanje kurilnih naprav, ki nosijo pravi dobiček, je ocenil Tomše.

Navedel je še, da so se koncesije podeljevale brez razpisov, nad področjem ni bilo ustreznega nadzora. Inšpekcijski je bil neučinkovit, saj je rešil le približno 20 odstotkov pritožb lastnikov kurilnih naprav. Na neustreznost delovanja in nadzora je pred dvema letoma opozorilo tudi računsko sodišče, država ureja dejavnost šele zaradi evropske direktive, so opozorili vsi današnji sogovorniki.

Ministrstvo si z novo ureditvijo, ki bi začela veljati prihodnje leto, saj se bodo podeljene koncesije iztekle, dejavnost želi urediti na še vedno reguliran način. Predlagana ureditev namreč temelji na licenčnem sistemu, novost pa je možnost proste izbire izvajalca dimnikarskih storitev.

Iniciative pa so že pred časom napovedale, da bodo, če bo ureditev še naprej monopolna in bo ščitila lobije, lastnike kurilnih naprav pozvali, naj s prihodnjim letom začnejo odklanjati še vedno obvezne dimnikarske storitve. Če ta ukrep ne bo zadoščal, pa bodo pripravile referendum, s katerim bodo preverile voljo uporabnikov malih kurilnih naprav.