Informacijska pooblaščenka na ustavno sodišče: o elektronskih komunikacijah hranijo preveč podatkov

Informacijska pooblaščenka je zahtevala oceno ustavnosti določb o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah.
Določbam iz XIII. poglavja Zakona o elektronskih komunikacijah očitajo, da so v neskladju z načelom sorazmernosti in v nacionalno pravo prenesene v nasprotju z vsebino Direktive 2006/24/ES z dne 15. marca 2006.

Kot pojasnjujejo na uradu Nataše Pirc Musar, se po sporni določbi hranijo podatki o prometu in lokaciji ter z njimi povezani podatki, ki določajo naročnika ali uporabnika javne komunikacijske storitve. Ti podatki se shranijo o slehernem telefonskem klicu, vključno z govornimi klici, govorno pošto, konferenčnimi ali podatkovnimi klici, dopolnilnimi storitvami, vključno s preusmeritvijo in predajo klica, pošiljanjem sporočil in multimedijskimi storitvami, vključno s storitvijo kratkih sporočil, nadgrajenimi medijskimi storitvami in multimedijskimi storitvami. Prav tako se ti podatki shranijo pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi telefonije prek internetnega protokola.

Urad ocenjuje, da je ukrep nesorazmeren, saj prizadene slehernega, ki uporablja elektronska komunikacijska sredstva, ne glede na to, da se v celoti ravna po pravu in ne krši nobenega prepisa.

Menijo, da je zakonodajalec uredil obdelavo osebnih podatkov na način, ki ni skladen s pravno državo. Z absolutističnim pristopom k regulaciji podatkov, ki se hranijo, pa je posegel tudi v pravice posameznikov, ki se nanašajo na tajnost pisanj, svobodo izražanja in svobodo gibanja, in to na način oziroma z intenziteto, ki se na drugi strani ne odraža v boljši raziskanosti (hujših) kaznivih dejanj, so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot še razlagajo, je bil namen Direktive 2006/24/ES resda v vzpostavitvi obveznosti hrambe določenih podatkov, ki jih obdelujejo operaterji, vendar naj bi se posegi države v tako shranjene podatke omejili le na namen preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona hudih kaznivih dejanj, kakor jih opredeljuje nacionalna zakonodaja vsake od držav članic.

Sporna zakonska določila pa od tega močno odstopajo, saj se ti podatki hranijo za potrebe kazenskih postopkov brez omejitev na huda kazniva dejanja, za namen obrambe države in za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kot jih določata zakona, ki urejata obrambo države in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, opozarjajo.
Urad informacijske pooblaščenke je ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvajanja spornih določb, kot pravijo, upajo na na zmago človekovih pravic nad zahtevami represivnega državnega aparata.

Sicer so ukrep kot sporen že prepoznala ustavna sodišča Nemčije, Romunije, Češke in višje sodišče Irske.