Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki zaključujejo svojo misijo v Sloveniji, so prepričani, da je hitra implementacija reformnih ukrepov bistvena za reševanje trenutne krize in uresničitev gospodarskega potenciala. Ugotavljajo namreč, da se Slovenija nahaja sredi dvojne recesije – ima prezadolžene banke in številne strukturne slabosti.
Med prioritetne naloge po mnenju IMF mora Slovenija postaviti prestrukturiranje bank, privatizacijo državnih podjetij, pokojninsko reformo, reformo trga dela in stabilizacijo javnih financ.
IMF pozdravlja ustanovitev družbe, ki bo upravljala s terjatvami bank, saj je bilo teh konec julija kar 13 odstotkov, prav te pa so glavni vir negotovosti in težav v gospodarstvu. Pravila takšne družbe morajo biti po mnenju IMF natančno določena, družba pa mora biti samostojna in neodvisna od politike, hkrati pa tudi primerno financirana.
Sklad tudi pozdravlja odločenost vlade, da do konca leta 2015 konsolidira in uravnoteži javne finance. V kombinaciji s povečanim črpanjem evropskih sredstev bi lahko tako v drugi polovici tega desetletja začeli zniževati javni dolg.
Pri konsolidaciji javnih financ sta po mnenju strokovnjakov IMF zelo pomembni fiskalno zlato pravilo, ki ohranja srednjeročno vzdržnost državnega proračuna, na dolgi rok pa bo svoj učinek pokazala reforma pokojninskega sistema. Dodajajo še, da na pomembnost slednje reforme kaže tudi slovenska demografska slika. Prepričani so, da trenutni vladni predlog pomeni določen napredek, vendar pa opozarjajo, da bo potrebna še bolj odločna reforma, ki bo zagotovila še večjo vzdržnost.
Predlagan poseg v plače javnega sektorja vidijo kot zelo ambiciozen, a še vedno dovolj zmeren ukrep.
Ob koncu pa IMF poudarja, da je pridobitev novih tujih neposrednih investicij izjemnega pomena za premostitev nakopičenih težav. Vendar pa je v ta namen treba odpraviti togost trga dela in predvsem narediti poslovno okolje bolj prijazno za tuje investitorje.
O krizi v območju evra tudi Türk s predsednikom ECB
Predsednik republike Danilo Türk pa je danes sprejel predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija. Pogovarjala sta se o trenutnem položaju in razvoju evrskega sistema ter omenila vprašanja vloge ECB v tem okviru. Na dnevnem redu sta imela tudi pričakovanja v zvezi z evropskim stabilizacijskim mehanizmom in bančno unijo. Izmenjala sta ocene o nujnosti razvoja skladnega sistema, ki bo vključeval vse elemente na način, da bodo krepili stabilnost evrskega območja in omogočali reševanje problemov, ki se v tem okviru pojavljajo.
Ljubljana gosti svet ECB
Danes so v Ljubljano namreč prispeli guvernerji članic evroobmočja, ki se bodo jutri udeležili sveta Evropske centralne banke. Svet ECB se v takšni sestavi dobiva vsak drugi četrtek v Frankfurtu, dvakrat na leto pa zasedanje prestavijo v eno od 17 držav z evrom. Tokrat je na vrsti Slovenija, ki pa na sam potek in dnevni red srečanja nima nikakršnega vpliva.
To pomeni, da centralni bankirji o naših težavah in reformah s slabo banko na čelu ne bodo govorili. Vsaj ne neposredno, zagotovo pa se bodo te teme dotaknili posredno, v okviru dogovorov o bančni uniji, ki predvideva centraliziran nadzor nad bankami pri ECB. Že prvega januarja naj bi bile pod nadzorom tiste banke, ki so dobile pomoč, torej tudi naša največja banka NLB. Seveda pa je vprašanje, ali bo novost pravočasno prestala vse postopke.
Da se težave, kot smo jim priča tudi v Sloveniji ne bodo ponovile, bo ECB skušala reševati z bančno unijo. Vzporedno pa svoj predlog bančne reforme za EU pripravlja tudi posebna skupina, ki jo vodi finski guverner. Ta pravi, da je "cilj predlogov odpraviti sedanji sistem, v katerem se dobički bank stekajo v žepe posameznikov, za stroške pa morajo plačevati davkoplačevalci".
KOMENTARJI (256)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.