Pahor: Uspeli ob pravem času in vzdušju

Predsednik vlade Borut Pahor je v oddaji Tv Klub glede reševanja mejnega spora in dogovora s hrvaško premierko Jadranko Kosor dejal, da je Slovenija prišla Hrvaški zelo naproti, ker je to bil naš interes. “Naš interes je bil, da, preden se na Hrvaškem pričnejo predsedniške volitve in s tem tudi retorika, ki bi zelo omejila manevrski prostor premierke Kosorjeve, pride do rešitve /.../. Mislim, da bi konec leta bilo težko doseči dogovor.”

Pahor je še dejal, da ta dogovor pomeni, da Slovenija načelno umika ugovore na tistih poglavjih, kjer so bili prejudici, hkrati pa paralelno steče postopek pogajanj na drugem Rehnovem predlogu o meji. Hrvaška se tako vrača na pogajanja, ki jih je zapustila. V zadnjem pismu, ki ga je Kosorjeva poslala švedskemu predsedstvu EU, je v tretjem členu po mnenju Pahorja jasno zapisan stik Slovenije z odprtim morjem, glede tega pa bodo zagotovo potrebna še pogajanja, saj se je zaradi tega člena Hrvaška umaknila iz pogajanj.

“To je za nas velik uspeh, mislim, da smo uspeli v pravem času in ob pravem vzdušju.” Po njegovem mnenju imamo zdaj “prvič zavezo s strani Hrvaške, da bo pred vstopom v EU ali z arbitražo ali z dvostranskim sporazmom uredila mejno vprašanje”. “Če se Hrvaška ne bi držala dogovora, ki smo ga dosegli, potem bomo mi izpostavili nespoštovanje te izjave, ki je bila dana,” je še dejal Pahor.

Soglasje je ključno

Dejal je, da so z dogovorom s Hrvaško "tudi nekoliko pohiteli, ker želimo izkoristiti drugi del leta za dogovor v parlamentu". Tu pa je sodelovanje z opozicijskimi strankami ključnega pomena, je opozoril premier in izpostavil, da je ključnega pomena, da pride do soglasja, "da je bolj ali manj drugi Rehnov predlog za Slovenijo koristen".

"In če že opozicija napoveduje referendum, potem predlagam, da ga predlaga, ko bomo podpisali s hrvaško premierko arbitražni sporazum, ki bo bolj ali manj Rehn dva. Takrat pa naj državljani in državljanke na referendumu odločijo, ali se strinjajo s tako rešitvijo meje ali ne," je še dejal Pahor.

Če pa se Hrvaška ne bi držala petkovega dogovora, je Pahor napovedal problematiziranje poglavja "dobrososedski odnosi" v hrvaških pogajanjih z EU. "Ampak mi moramo zdaj graditi odnose v dobri veri," je še dejal. Izrazil je optimizem, da bo dogovor glede določanja meje s Hrvaško ratificiran v obeh parlamentih še pred njenim vstopanjem v EU.

SLS posredovala sklepe

SLS je danes posredovala predlog sklepov, ki naj bi jih sprejela odbora državnega zbora za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije po petkovem dogovoru med premierjema Slovenije in Hrvaške o nadaljevanju hrvaških pogajanj z EU. Med drugim predlagajo, da pred umikom blokade hrvaški sabor potrdi izjavo hrvaške premierke Jadranke Kosor.

Predloge je oblikovala strokovna skupina SLS za zunanjo politiko in zunanjih strokovnjakov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, na seji prihodnji teden pričakujejo "odgovorno odločanje članov obeh pristojnih parlamentarnih odborov, saj bi potrditev deblokade hrvaških pogajanj za vstop v EU brez sprejetja predlaganih sklepov pomenilo igranje s slovenskimi vitalnimi interesi, vključno z realno verjetnostjo, da bi Slovenija izgubila teritorialni stik z mednarodnimi vodami".

SLS obema odboroma med drugim poleg ugotovitvenih sklepov s petkovega srečanja med obema premierjema, Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor, predlaga, da vlada ne sme umakniti zadržkov v hrvaškem pogajalskem procesu z EU, dokler hrvaški sabor ne bo potrdil petkove pisne izjave Kosorjeve, da pravni akti in drugi dokumenti, ki jih je Hrvaška predložila v pogajalskem procesu, nimajo pravnih učinkov glede določanja meje med državama. Poleg tega mora sabor potrditi tudi soglasje k nadaljevanju pogajanj o rešitvi spora o meji s posredovanjem Evropske unije, predlagajo v SLS.

V predlogih sklepov pa v SLS, kot je bilo napovedano že v soboto, predlagajo tudi, da slovenska vlada od Hrvaške zahteva takojšnjo odstranitev spornih mejnih znamenj in vrnitev na stanje na dan 25. junija 1991. Gre predvsem za znamenja na mejnih "kontrolnih točkah" na Sečovljah in Hotizi, so med drugim zapisali v predlogu sklepov.

Dogovor med državama

Kot je znano, je hrvaška premierka Jadranka Kosor v petek po faksu s sedeža slovenske vlade na švedsko predsedstvo Evropske unije poslala pismo, v katerem navaja, da noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa Hrvaške za vstop v Evropsko unijo ne prejudicira končne rešitve meje.

V pismu še piše, da je 25. junij 1991 datum, iz katerega se bo izhajalo ob določanju meje. ''Noben dokument, niti enostranske poteze po tem datumu nimajo pravnega učinka.'' V zameno bo slovenska vlada, kot je odločila soglasno v četrtek, predlagala odboru za zunanjo politiko in odboru za zadeve Evropske unije, da Slovenija umakne pridržke na pogajalski proces Hrvaške z Evropsko komisijo.

Premierja sta dosegla tudi dogovor o nadaljevanju pogajanj o mednarodni arbitraži, ki jo je predlagala Evropska unija. "Pogajanja o arbitražnem sporazumu se bodo nadaljevala tam, kjer so se končala," je zatrdil slovenski premier Borut Pahor. Končala pa so se 15. junija, ko je evropski komisar za širitev Olli Rehn predstavil s slovenskimi predlogi deloma dopolnjen aprilski predlog Evropske komisije, ki bi bil za Slovenijo sprejemljiv, Hrvaška pa ga je zavrnila, češ da je bil Rehnov aprilski predlog "vzemi ali pusti".

Kritike in pohvale na račun dogovora

Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič je povedal, da se v pismu Hrvaška zavezuje, da spornih dokumentov ne bo uporabljala, ne pa, da jih bo iz vstopnih gradiv umaknila. Po njegovem mnenju je Slovenija pristala na to, da ''se Hrvaško spusti v Evropsko unijo, navkljub temu, da bo vsa sporna dokumentacija ostala v hrvaških pristopnih dokumentih”, je pred nekaj dnevi dodal prvak SLS. SDS meni, da pri srečanju med premierjema ni šlo za zgodovinski premik, ampak za vrnitev k nekaterim že znanim vprašanjem, je dejal nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel.

LDS pozdravlja zavezo, ki jo je dala hrvaška premierka Jadranka Kosor, da se takoj in s polno intenzivnostjo nadaljuje proces iskanja rešitve načina vprašanja meje, tako glede postopka kot tudi glede dinamike, je dejal minister za pravosodje Aleš Zalar. Nobenega dvoma ni, da prejudica ne bo in da se bomo pogajali o meji na podlagi dejanskega stanja junija 1991, pa je dejal Franco Juri iz stranke Zares.

Evropski poslanec Jelko Kacin je Kosorjevi čestital za politični pogum, da je prišla v Ljubljano, s čimer je začela neko novo poglavje v hrvaški politiki