LJ
Weather
20° | 13°

 

Dežman: Sprava je zlorabljen pojem

Zgodovinar Jože Dežman je ob drugi obletnici odkritja grobišča v Hudi Jami dejal, da je vse več tistih, ki imajo moč in jim razkrivanje zločina ni v interesu.

V mali dvorani rudniškega rova Barbara so zaenkrat okostja 801 žrtve, ki so bila forenzično že pregledana. Dostop do male dvorane so uredili rudarji Rudnika Trbovlje Hrastnik, zgodovinarji pa predvidevajo, da so v rovu Barbara posmrtni ostanki še več kot 3000 žrtev.

Grobišče

Po dosedanjih izkopavanjih gre sklepati, da so bili v Barbarinem rovu pobiti slovenski vojni ujetniki in civilisti, pripeljani iz taborišča na Teharjah, med njimi tudi ženske. Pobijanje je potekalo v več valovih, na več načinov, izvajale pa so ga slovenske enote Korpusa narodne obrambe Jugoslavije, pojasnjuje zgodovinar Dežman. (Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije)

"Huda Jama bo lahko zdaj dostojno dočakala dokončno ureditev. To pa bo takrat, ko bodo tudi še več kot 3000 trupel dvignili, pregledali in dostojno namestili v kostnico," je dejal vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo Marko Štrovs, ki je prepričan, da bo od vseh prikritih grobišč prav grobišče v rovu Barbara še najbolj urejeno. "Dela bodo končana, ko bodo vsa trupla iz prostora, kjer so bila ves ta čas prikrita, prenešena na pokopališča in v kostnico," dodaja.

Štrovs: Na tem področju ni bilo narejenega nič bistvenega

Po Štrovsovih besedah, v Sloveniji od 600 evidentiranih lokacij prikritih grobišč in še več tistih, ki so popolnoma prekrite, ni niti ene take, za katero bi lahko rekli, da je urejeno vojno pokopališče žrtev komunističnega režima. Štrovs poudarja, da se pri vojnih in prikritih grobiščih vseh žrtev revolucije v teh 20 letih zaradi politične moči pravzaprav ni naredilo nič bistvenega.

Za grobišče v rovu Barbara se je po Štrovsovih besedah vedelo že dolgo časa. Vsi so vedeli, a vendar tega nihče uradno ni potrdil. Zdaj je drugače, država je potrdila, da je tam množično grobišče in nihče tega ne more več prikriti, da je v njem okoli 4000 trupel, je še zatrdil.

Dežman: "To je tretje srečanje o Hudi Jami, v Hudi Jami pa še zmerom nismo"

Odkrivanje Barbarinega rova-160

Vse kaže, da bo kostnica urejena kar v mali dvorani rova Barbara. (Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Za zgodovinarja Jožeta Dežmana je ureditev kostnice v delu rova Barbara del nujnih ukrepov za ohranitev dostojanstva žrtev. "Ta rešitev omogoča, da vztrajamo pri tem, da se najprej izkoplje vse žrtve iz prvega jaška, potem pa se lahko opredeljujemo do tega, ali posmrtni ostanki ostanejo v tej kostnici ali se išče novo mesto za pokop," je dejal Dežman. O tem naj se sicer po njegovih besedah odločijo oblasti, prav tako pa naj o tem teče tudi intenzivna javna razprava.

"Tukaj je mentalitetni blok, ki pove, kam nas hoče nekdo usmerjati v tej družbi," opozarja Dežman in dodaja, da je sprava zlorabljen pojem.

Dežman se je na današnjem srečanju dotaknil okoliščin in procesov, ki so vodile do odkritja Hude Jame. Svoj prispevek o tabuizaciji in detabuizaciji je začel z besedami, da je "to tretje srečanje o Hudi Jami, v Hudi Jami pa še zmerom nismo". Oprl se na misli kolega Mitje Ferenca, ki je rekel, da "smo prišli do vrat svoje preteklosti, jih odprli, vstopili, zdaj pa ne moremo ven, da bi povedali, kaj smo videli". O krivdi in grehu ne morejo presojati morilci in vse več je tistih, ki imajo moč in jim razkrivanje zločina ni v interesu, se s Ferencem strinja Dežman.

Rov Barbara bo dostopen javnosti

Ko bodo v rovu Barbara prekopane še preostale žrtve iz jaška, bo prejeta odločitev o končnem kraju pokopa vseh žrtev.

Rov Barbara bo v urejen kot spomenik in muzej ter bo dostopen javnosti. Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je v zvezi z razglašanjem morišč in grobišč za kulturne spomenike državnega pomena na decembrski seji sprejela programska načela, med drugim tudi, da se kot državni spomeniki oziroma spomeniška območja razglasijo območja Kočevskega Roga, Teznega, rova Barbara v Hudi Jami in Teharje.

Denarja ni, aktivnosti stojijo

A glede na letošnji prepolovljeni proračun za vojna grobišča (876.000 evrov) Dežman meni, da se minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik kot resorni minister očitno ne čuti pristojnega za urejanje teh pomembnih vprašanj in bi mu ustrezalo, da bi vse aktivnosti pri raziskavi in urejanju prikritih morišč in grobišč zastale. Vse je namreč po Dežmanovih besedah odvisno od trenutne politike, zato komisija zahteva javno razpravo.

Rov

V rovu naj bi bilo še vedno okoli 3000 trupel, dela pa bodo končana, ko bodo vsa trupla prenešena na pokopališča in v kostnico. (Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Do programskih načel komisije pa so se pozitivno opredelili na ministrstvih za kulturo in pravosodje. "Čakamo na ocene ministrstev za notranje zadeve, za okolje in prostor ter za finance in potem pričakujemo tudi obravnavo gradiva na vladi," je še dejal Dežman.

Štrovs: Ministrstvo denar porabilo za druge zadeve

V zvezi s proračunom za vojna grobišča je Štrovs omenil, da bi morala biti dela, ki so bila načrtovana za rov Barbara, izvedena že lani, ko je bil zagotovljen tudi denar za izplačilo. A je lanski denar po Štrovsovih besedah šel za druge namene v okviru ministrstva in ni bil porabljen za vojna grobišča. Tako bo večina že opravljenih del plačanih iz letošnjega proračuna, zaradi tega pa ne bo denarja za druga prikrita grobišča, še ocenjuje Štrovs.

Prenesi v

Zgodba: Povojni poboji

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 69
Roman Hren 15.02.2012 12:49:08
Sprava je res zlorabljen pojem, namenjen današnji dnevni politiki in delitvam. Nekoč smo slišali samo o partizanskih žrtvah, zdaj so te izginile in kar naenkrat so vse žrtve domobranske. V državi, ki bi si res želela sprave in skupnega življenja, bi že zdavnaj na vsa taka mesta namestili napis "V spomin mrtvim, živim v opomin" in zaključili to tragično obdobje. Ampak to ni v interesu tistih, ki jim to služi za nove delitve in prikrivanje odgovornosti njihove strani tudi za nedolžne žrtve, ki postajajo čedalje bolj zamolčane.
prašek
04.03.2011, 18:52

Eh moj Prašek.Slovenija je razcepljena med klerikalci in komunisti. Državljanska vojna se v bistvu v Sloveniji ni še končala. Eden izmed aktov sprave ,ki bi pripomogel h končanju te neumnosti bi bil tudi dostojen pokop teh ljudi. Dokler se komunisti in klerikalci ne boste med sabo zmenili in priznali vsak svoje grehe preteklosti bo Slovenija ujetnik preteklosti. Tvoji komentarji k temu ne prispevajo temveč še podžigajo sovraštvo. Iz tvojih komebtarjev sklepam .da imaš čez 40 let. Imaš otroke? Kaj jim boš povedal o zgodovini Slovencev? Da so partizani pobili in pometali v jame 12 000 izdajalcev, brez sojenja ,brez dokazov? Lepo sporočilo za prihodnost.
LXG
04.03.2011, 13:09

Sem že premislil !
Če potolčem podgano, misliš da bom čez nekaj let iskal njene kosti ???
prašek
04.03.2011, 12:41

Ma ni ti treba na drevo. Tvoja vrsta dobro uspeva tudi na tleh. Komentar kot si ga zapisal pa ni v redu. Dej pomisli malo.
LXG
04.03.2011, 07:46

Jaz pa na drevo, pa nikdar več dol, he, he
marjanka9
03.03.2011, 23:04

Nihče ne sodi v zapuščeno rudniško jamo. Tudi izdajalcem bi morali soditi in jih na podlagi dokazov obsoditi. Tako se to dela v civiliziranem svetu.

prašek
03.03.2011, 17:1

Razočara si me.
 
mjolnir
LXG
treba je ločiti nedeolžne od krivih v teh jamah pa naj traja desetletja. Če je nekdo bil usmrčen zaradi politike ali pa kar tako, je SRAMOTA da počiva skupajh z nekom ki je prostovljno sodeloval z iztrebljevalci slovenskega naroda.

Predstavljajte si ta postopek... Desetletja in desetletja in še vedno ni mogoče izvesti.

Ostanke pokopati, organizirati obred z najvišjimi dostojanstveniki RKC, žrtvam in njihovim potomcem se bomo opravičili vsi Slovenci. Iskreno, saj smo vsi potomci ali sorodniki krivcev in potem zaključimo to zgodbo.
 
So me izbrisali:-)
No, v muzeju bi nekdo delal. Vsaj eden. Služba za katero bi se zelo potegovali.
Brisali so pa neke asociacije ne sortiranje na tiste, ki so se prostovoljno pridružili domobrancem in fašističnemu gibanju in tiste, ki so bili v to prisiljeni...
 
Ne smemo pozabiti na gospodarsko korist. V današnjih časih vsako delovno mesto šteje.
 
Ne smemo pozabiti na gospodarsko korist. V današnjih časih vsako delovno mesto šteje.
Več komentarjev