Hrvati pobirajo milijone, Slovenija še tuhta. Davčne blagajne – da ali ne?

"Ker smo 1. julija vpeljali lažje davčne blagajne, je vlada želela počakati z odločitvijo tri mesece, da vidimo, kakšni so učinki te oblike blagajn," je na okrogli mizi z naslovom Kako učinkovito nad sivo ekonomijo, ki jo je v Ljubljani organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Vlada z uspešnim pregonom sive ekonomije pričakuje minimalno 200 milijonov neto prihodkov v državni proračun več, seveda pa si želi še višje številke, je poudaril Židan.

Ob tem je minister dodal, da te številke niso vključili v proračun za naslednje leto. "Vanj gremo z veliko manjšo številko, in to je kot neke vrste naš amortizer," dejal Židan, ki na vladni ravni koordinira aktivnosti boja proti sivi ekonomiji.

Koliko je sive ekonomije? Bi jo davčne blagajne odpravile?

Obseg sive ekonomije v Sloveniji je po oceni predsednika GZS Sama Hribarja Miliča zelo visok in predstavlja rak rano za normalno tržno gospodarstvo. "Zato sem pripravljen podpreti radikalne ukrepe v smeri preprečevanja prek tržnih, davčnih in drugih zakonskih oblik, četudi se bom na račun tega s kakšnim delom malega gospodarstva znotraj gospodarske zbornice, predvsem obrtno zbornico, skregal," je bil odločen prvi mož GZS.

Slovenija je že uvedla ene vrste davčnih blagajn, ki onemogočajo brisanje računa brez revizijske sledi, kar prej ni bilo mogoče, je spomnila direktorica Davčne uprave RS (Durs) Jana Ahčin. Okrepljen nadzor na terenu in medijske akcije so po njenih besedah že prinesli določene učinke. V upravi so v preteklih mesecih opravili številne inšpekcijske preglede, njihov izplen pa bo jasen novembra. "Glavna težava je, da bi morali imeti vsi tisti, ki poslujejo z gotovino, registrske blagajne po zakonu, česar zdaj nimajo. Poleg tega pa nobena davčna blagajna ne pomaga proti neizdajanju računov," je povedala Ahčinova in opomnila na vlogo državljanov v boju proti sivi ekonomiji.

Eden od pomembnih vidikov boja proti sivi ekonomiji predstavlja tudi učinkovit inšpekcijski nadzor. Po besedah glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlić je poleti izveden inšpektorski pregled pokazal, da so v 98 odstotkih računi izdani. "Po podatkih Dursa so se nekoč res masovno brisali, zdaj pa je to z novimi blagajnami onemogočeno. Počakajmo, da vidimo rezultate," je dejala Grlićeva. Grlićeva je opozorila tudi na sivo ekonomijo pri zaposlovanju. "Zakon je slab, ker dopušča, da delodajalec v osmih dneh po obisku inšpektorja prijavi delavca v zavarovanje. Če inšpektor ne pride, obstaja torej možnost, da ga sploh ne bo prijavil."

Po oceni predsednika upravnega odbora Podjetniško-trgovinske zbornice pri GZS Braneta Lotriča je sive ekonomije v malem gospodarstvu veliko manj kot pred leti. A je hkrati priznal, da med podjetniki še obstaja trend, da se možnost dela na črno, torej brez računa, izkoristi, kadar se pojavi. Ob tem je Lotrič izpostavil tudi vprašanje konkurenčnosti na trgu. "Kako naj podjetje, ki plačuje vse obveznosti, konkurira podjetju, ki deluje na drugi strani zakona," se je vprašal.

Hrvati uspešno uvedli davčne blagajne

Namestnik direktorice hrvaške davčne uprave Josip Lozančić je predstavil hrvaške izkušnje uvedbe davčnih blagajn. "Zavedali smo se, da imamo težave predvsem s številom neplačnikov davčnih obveznosti," je pojasnil.

Kot je dejal, je nedavna uvedba davčnih blagajn kljub začetni skepsi o dodatnih stroških hitro in uspešno zaživela. Po uvedbi nadzora so dale oblasti podjetjem tri dni časa, da uvedejo blagajne in v tem času je postopek, kot je povedal Lozančić, uspešno končalo 90 odstotkov podjetij.