Slovenija

Hrvaški odziv Janše ni presenetil

Ljubljana, 27. 08. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Slovenska vlada, po besedah premierja Janše, s sprejetjem zakona o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnega pasu ne posega po tujem ozemlju, kar ji očita Hrvaška.

Piran in pogled na Piranski zaliv - 'morje' spora med Zagrebom in Ljubljano (Foto: Marko Kunst)
Piran in pogled na Piranski zaliv - 'morje' spora med Zagrebom in Ljubljano (Foto: Marko Kunst) FOTO: Marko Kunst

"Sprejetje predloga zakona o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu ne predstavlja niti posega po kakršnemkoli tujem ozemlju niti žarišča kakršnegakoli konflikta," je četrtkovo potezo slovenske vlade in oster odziv Hrvaške nanjo komentiral premier Janez Janša. "Gre za pravno dejanje na podlagi pomorskega zakonika, v katerem je jasno zapisano, da Slovenija ima pravico do suverenih pasov na morju," je pojasnil Janša.

Odziv Hrvaške na potezo slovenske vlade je bil po besedah premiera sicer vsaj deloma pričakovan, vendar pa je bilo pričakovano tudi to, kar je naredila Slovenija, je poudaril slovenski premier. Kot je še dejal Janša, Slovenija ni naredila ničesar, česar ne bi naredile že tudi druge države.

HSP za ostrejši pristop

Tadić meni, da so za nerealne težnje Slovenije krivi tudi neučinkoviti hrvaški diplomati, ko so bili leta in leta slepi za slovenske zahteve. Ob tem je dodal, da Slovenija ne spoštuje skupne izjave o izogibanju incidentom in da se ne obnaša kot dobra soseda, saj vsak dan "provocira in omalovažuje Hrvaško".

V Hrvaški stranki prava (HSP) menijo, da odziv hrvaške vlade ni dovolj, da bi država zaščitila svoje interese na Jadranu, zato se zavzemajo za rešitev spora z mednarodno arbitražo pred Mednarodnim sodiščem v Haagu, sta na tiskovni konferenci v Zagrebu dejala podpredsednik stranke in poslanec HSP Tonči Tadić in svetovalec predsednika HSP Mate Granić.

Zadnje odločitve slovenske vlade v HSP razumejo kot poskus, da si Slovenija "s prilastitvijo hrvaškega teritorija" izbojuje boljši startni položaj v primeru mednarodne arbitraže. Zato v stranki menijo, da bi Hrvaška morala nemudoma o obmejnem problemu obvestiti ostale članice Evropske unije, Evropsko komisijo in Varnostni svet Združenih narodov ter lobirati za obvezno arbitražo v Haagu. Hrvaški sabor pa bi se moral obvezati, da bo spoštoval odločitev arbitraže.

Iz HSP so hrvaški vladi še sporočili, da naj ne verjame v iluzije, da se bo spor glede morske meje rešil bilateralno. Sloveniji naj bi jasno povedali, da je njena odločitev nična, izključili pa naj bi jo tudi iz skupine članic EU, ki lahko ribarijo na odprtem morju znotraj hrvaškega ribiškega pasu.

Bučar: Lahko razglasimo cono

Bučar pravi, da če imamo izhod na odpro morje, lahko razglasimo ekološko cono
Bučar pravi, da če imamo izhod na odpro morje, lahko razglasimo ekološko cono FOTO: POP TV

Bojko Bučar s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, sicer zunanji minister v vladi v senci ocenjuje, da Slovenija lahko razglasi ekološko cono, piše današnji Dnevnik.

Bučar opozarja, da se ob tem postavlja vprašanje, kakšni bodo učinki takšne poteze slovenske politike. Meni, da bo razglasitev igrala politično vlogo, vendar pa da gre tudi za pravno relevantno dejstvo, če pride do pravnega urejanja tega vprašanja.

Piranski zaliv - bosta Zagreb in Ljubljana sploh kdaj rešila to vprašenje? (Foto: Špela Zupan)
Piranski zaliv - bosta Zagreb in Ljubljana sploh kdaj rešila to vprašenje? (Foto: Špela Zupan) FOTO: Špela Zupan

Spomnil je tudi, da uradna Ljubljana trdi, da ima Slovenija izhod na odprto morje, s čimer se sicer Hrvaška ne strinja. Če imamo izhod, lahko razglasimo območje, seveda pa se moramo dogovarjati o tem s sosednjimi državami, ki imajo enake pravice, še piše Dnevnik.

Hrvaška o tamponski coni


Po trditvah italijanskih strokovnjakov Hrvaški ni treba skrbeti, saj v mednarodnem pravu ne obstaja kriterij, po katerem bi se bodoče slovenske teritorialne vode lahko raztezale do točke T5, ki jo ima Ljubljana za izhodiščno točko "ekološke cone", piše italijanski Il Piccolo. Tudi morebiten slovensko-hrvaški dogovor, ki bi Sloveniji dal suverenost nad celotnim Piranskim zalivom, ne bi bil dovolj, da bi Ljubljana lahko razširila svoje teritorialne vode do želene točke, dodaja časnik.

Hrvaška bo prihodnji teden sprožila pobudo za uvedbo začasnega ribolovnega režima v Piranskem zalivu, ki naj bi vključeval tamponsko cono na razmejitveni črti, je izjavil neimenovani hrvaški diplomat.

Tamponsko območje naj bi preprečilo incidente med slovenskimi in hrvaškimi ribiči. Omenjeni vir je še ocenil, da slovenska vlada s predlogom zakona na nesprejemljiv način določa stališča za pogajanja ali arbitražo o morski meji s Hrvaško.

Hrvaški tisk o odnosih Ljubljana-Zagreb

Hrvaška meni, da si želi Slovenija z zakonom o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu predvsem izboljšati svoj pogajalski položaj pri iskanju končne rešitve spora glede meje v Piranskem zalivu, v sobotnih izdajah enotno pišejo hrvaški časniki. Stališče Hrvaške je, da je potrebno, glede na trenutno situacijo, čim prej doseči dogovor o začetku mednarodne arbitraže glede morske meje.

Policijski čoln v Piranskem zalivu (Foto: Špela Zupan)
Policijski čoln v Piranskem zalivu (Foto: Špela Zupan) FOTO: Špela Zupan

Večernji list: Lahko pride do hudega incidenta

Hrvaški časniki tudi poudarjajo pomen za prihodnji teden napovedanih pogovorov o uvedbi začasnega ribolovnega režima v Piranskem zalivu in morebitni uvedbi tamponske cone na razmejitveni črti, s čimer bi preprečili fizični stik med slovenskimi in hrvaškimi ribiči. V hrvaški vlada naj bi namreč obstajala bojazen, piše Večernji list, da utegne priti do hudega incidenta, v katerem bi lahko bil celo kdo ranjen.

Sta Janša in Sanader resnično preveč pragmatična, da bi rešila vprašanje morske meje, kot to trdi hrvaški dnevnik Jutarnji list? (Foto: POP TV)
Sta Janša in Sanader resnično preveč pragmatična, da bi rešila vprašanje morske meje, kot to trdi hrvaški dnevnik Jutarnji list? (Foto: POP TV) FOTO: POP TV


Jutranji list: Slovenska obrazližitev tendenciozna

Tako Janša kot tudi hrvaški premier Ivo Sanader sta sicer po pisanju Jutarnjega lista preveč pragmatična, da bi se izpostavljala z odpiranjem vprašanja, ki ostaja nerešeno že 15 let, pa kljub temu ni "propadel svet".

Sprejetje predloga zakona na četrtkovi seji slovenske vlade Hrvaška razume kot del strategije, katere cilj je zagotoviti Sloveniji dostop na odprto morje, je v petek za Jutarnji list povedal vir iz hrvaške vlade. Obrazložitev slovenske strani, da se je za omenjeni korak odločila zato, ker se Hrvaška in Italija "za njenim hrbtom dogovarjata o razdelitvi Jadrana", v Zagrebu ocenjujejo kot "tendenciozen", še piše časnik.

Jutarnji list odnosom s Slovenijo namenja posebno pozornost tudi v prilogi Magazin, v kateri med drugim poudarja, da odnosi med državama še nikoli niso bili slabši. Poleg tega piše, da vlado premiera Janeza Janše v kratkem čaka pomemben referendum. Predlog zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu naj bi bil tako nekakšen izziv Janši, da ohrani ravnotežje med interesi lastnih koalicijskih partnerjev, opozicije in, seveda, Hrvaške.

Vjesnik: Zagreb bo nadaljeval dialog z Ljubljano

Hrvaška diplomacija je sicer globoko razočarana in ogorčena nad namero Slovenije, da v Jadranu razglasi ekološko cono, vendar pa bo dialog s slovensko stranjo kljub temu nadaljevala, pa piše Vjesnik. Omenja tudi napovedane slovensko-hrvaške pogovore o uvedbi začasnega ribolovnega režima v Piranskem zalivu, ki so potrebni iz povsem pragmatičnega razloga: s slovenskim članstvom v EU je prenehal veljati meddržavni sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, saj je to področje prešlo v pristojnost EU in ni več v rokah Slovenije. Dokler se to vprašanje ne bo rešilo v okviru EU, je torej nujno treba poiskati začasno rešitev.

SORODNI ČLANKI

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou