Hrvaški NE Sloveniji

Predstavnik za stike z javnostjo na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ) Gregor Šuc je za 24ur.com pojasnil, da je slovensko veleposlaništvo na Hrvaškem uradni Zagreb že včeraj zaprosilo za pojasnila. MZZ je po potrditvi informacije o prodaji poklical na pogovor začasno odpravnico poslov hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani Ani Pejković - veleposlanika Maria Nobila danes ni v Sloveniji - in ji izročilo protestno noto, s katero Slovenija protestira proti pravnim aktom in aktivnostim hrvaških organov v zvezi s kmetijskimi zemljišči na levem bregu Dragonje.

Slovensko zunanje ministrstvo je v noti poudarilo, da kakršni koli pravni akti hrvaških organov v zvezi z omenjenimi zemljišči pomenijo protipravna razpolaganja in posege v lastninsko pravico slovenskega lastnika zemljišč. "V skladu s tem so vsi pravni posli, ki so bili morda že sklenjeni na temelju protipravnega razpolaganja, nični in nimajo nobenega pravnega učinka. Zemljišča ostajajo v lasti slovenskega lastnika, to je Republike Slovenije."

Hrvaška je zavrnila protestno noto Slovenije

Pomočnik hrvaškega zunanjega ministra Neven Pelicarić je še enkrat poudaril, da je ozemlje, ki leži na levi strani kanala sv. Odorika nesporno del ozemlja Hrvaške. Lastništvo in ostale pravne zadeve na omenjenem ozemlju so pod hrvaškimi zakoni. Vsa zemljišča so tudi vpisana v hrvaški kataster in zemljiško knjigo. Takšno stališče ostaja nespremenjeno in temelji na sporazumu o meji med državama, z dnem 25. junij 1991.Hrvaški premier Ivo Sanader pa je pozval hrvaško in slovensko vlado oz. vladni skupini, da se čimprej lotita konkretnih priprav za reševanje odprtih vprašanj meje pred mednarodnim sodiščem. V duhu dobrososedskih odnosov je Sanader še poudaril, da je v veljavi blejski sporazum, ki ga je Sanader lani na Bledu podpisal s slovenskim premierjem Janšo.

Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je dejal, da gre zgolj za nadaljevanje istega spora, tistega o delu meddržavne meje na kopnem. Ponovil je, da stališča Hrvaške izhajajo iz določil Badinterjeve komisije, ter da je treba poiskati strokovno rešitev, ne pa le ponavljati določenih stališč, ki ne vodijo k rešitvam.

Ministrstvo za zunanje zadeve je tudi v stiku s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Če bi prišlo do kakršnega koli posega na zemljišča, na primer motenje posesti, na podlagi nezakonitih hrvaških razpolaganj, ima Republika Slovenija na razpolago vsa pravna sredstva v skladu s slovensko zakonodajo. "Za nepremičnine, ki ležijo v Republiki Sloveniji, so namreč pristojna slovenska sodišča," so sporočili.

Sklad bo vložil tožbo

V oči bode tudi podatek, da je Hrvaška leta 1993 vsa slovenska kmetijska zemljišča prepisala iz slovenske zemljiške knjige. Iste parcele, ki so v slovenski knjigi vpisane pod št. 300, so v hrvaških knjigi označene pod št. 400.

O sporni prodaji je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov že pred časom obvestil Joško Joras, zakupnik treh od 24 hektarjev njiv. Joras je na predsednika vlade Janeza Janšo naslovil pismo, v katerem ga sprašuje, kaj bo ukrenil "zoper očitno krajo slovenskega ozemlja“. "Javno sprašujem, ali bom moral z lastnimi rokami braniti zemljo, za katero plačujem skladu najemnino?" je še zapisal.

Sklad ima zakonsko pooblastilo, da gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije. Gospodarjenje s temi zemljišči pa med drugim pomeni tudi oddajo kmetijskih zemljišč v zakup. Na tem območju imajo zakupniki v posesti cca 5,5 ha zemljišč, in za ta zemljišča Skladu plačujejo tudi ustrezno zakupnino, v skladu z veljavnim Skladovim cenikom zakupnin. Sklad torej tudi s temi zemljišči upravlja tako, kot upravlja z vsemi drugimi zemljišči na območju Republike Slovenije, ki jih oddaja v zakup.

V kolikor na zemljiščih, s katerimi upravlja Sklad, pride do posegov na zemljiščih oziroma do motenja posesti s strani tretje osebe, Sklad o tem, po obvestilu zakupnika, obvesti pristojno inšpekcijsko službo (pristojne inšpekcijske organe lahko o tem obvesti tudi zakupnik sam). Če rešitve spora ni moč doseči sporazumno, je možno na pristojno sodišče vložiti tožbo na motenje posesti. Tako bi Sklad postopal tudi v primeru, da bi kdorkoli motil posest zakupnikov na levem bregu reke Dragonje. Vendar Sklad do danes ni bil seznanjen, da bi na zemljiščih, ki jih oddaja v zakup na območju levega brega reke Dragonje, prišlo do poskusov odvzema posesti s strani tretjih oseb. V kolikor pa se bo to dejansko zgodilo, bo Sklad poskrbel, da bodo vložena ustrezna pravna sredstva za zaščito posesti zakupnikov.

Sklad je do sedaj glede problematike zemljišč na levem bregu Dragonje ravnal v skladu z dogovori s pristojnimi državnimi organi oziroma njihovimi pisnimi stališči in tudi danes je v glede tega v kontaktu z Ministrstvom za zunanje zadeve. Prodaja slovenskih zemljišč na levem bregu reke Dragonje s strani hrvaške Občine Buje je za Sklad nična in zato nima pravnih posledic.

MZZ pritiskal na sklad - ne zahtevam odstop Daolia

Glede zadnjih zapletov s hrvaško prodajo slovenskih zemljišč smo se pogovarjali z Marjanom Podobnikom, predsednikom Slovenske narodne zveze (SNZ) pri SLS. Marjan Podobnik je zanikal, da zahteva odstop direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) Sergija Daolia in za 24ur.com dodal: "osebno sam, dvomimi, da je odgovornost na strani Daolia. Imam vtis, da je bil Daolio s svojo skupino pod močnim pritiskom slovenskega zunanjega ministrstva. Vem, da je Sklad imel pripravljene table s katerimi bi označili slovenska zemljišča, vendar tega niso storili. O postavitvi tabel bi se morali posvetovati z zunanjim ministrstvom. Osebno zahtevam odgovornost tistih, ki dopuščajo, da Slovenija izgublja svojo zemljo in morje".

Podobnik je še opozoril, da pristojni organi ne ščitijo Slovenije in da se očitno pripravlja sporazum, ki bi Sloveniji odvzel status pomorske države in ostalega. Podobnika motijo tudi izjave nekaterih najvišjih slovenskih politikov, tako predsednika države Danila Türka kot predsednika vlade Janeza Janše. "Njune izjave so usmerjene v sporazum Drnovšek-Račan, ki pa je za Slovenijo škodljiv", meni Podobnik in dodaja: "najvišji organi sistematično preprečujejo, da bi državni zbor o omenjeni problematiki sprejel sklep oz. stališča".

Vse, kar je južno, je Istra

Župan Istre Ivan Jakovčić je dejal, da prodana zemljišča ob Dragonji ne pripadajo Sloveniji. "Pri prodaji se je upoštevala vsa potrebna procedura in zemljišča so v lasti Hrvaške, saj je Hrvaška vpisana kot lastnica teh parcel", je še zatrdil Jakovčić in dodal: "našim slovenskim prijateljim spet sporočam, da je ozemlje, ki je južno od kanala Sveti Odorika, del Istre oz. del mesta Buje. Mi imamo do tega takšen odnos in ga bomo imeli tudi v prihodnje. Vse drugo bi pomenilo nespoštovanje resnice in mednarodnih pravil". Jakovčić je še zaključil: "odgovorni za nastali cirkus so zlobni ljudje, ki želijo uničiti odnose med Hrvaško in Slovenijo".

Razpis za prodajo zemljišč občine Buje

Z občine Buje so nam poslali razpis za prodajo zemljišč ob Dragonji. "Mestni svet mesta občine Buje je na seji 6. novembra leta 2006 sklenil, da objavi javni razpis za zakup kmetijskega zemljišča v lasti Republike Hrvaške, ki je skladno s Programom razpoložljivosti kmetijskih zemljišč v lastništvu države na območju mesta Buje, ki ima tudi pridruženo soglasje Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo". Na koncu so še zapisali, da so vsa navedena zemljišča na zahtevo in pobudo kupcev prodana ali dana v zakup.

Cerar: Mi odpiramo meje

Kot je za 24ur.com pojasnil Joško Joras, naj bi zemljišča kupila Valter Krstič in Urban Cerar, oba naj bi imela tako slovensko kot tudi hrvaško državljanstvo. Cerar je sicer direktor casinoja Mulino, ki je v neposredni bližini mejnega prehoda Sečovlje. Po Jorasovih besedah ima s svojim kapitalom velik vpliv pri pomembnih odločitvah v občini Buje. Joras je še zatrdil, da so Marijo Umer, ki je prav tako kupila zemljišče, prislili v prodajo. Cerar naj bi na omenjenih zemljiščih zgradil teniška igrišča. Joras v odprtem pismu sprašuje predsednika vlade, zunanjega ministra in direktorja sklada, kaj bodo ukrenili zoper očitno krajo slovenskega ozemlja. Sklad je bil obveščen, da so hrvaške oblasti objavile razpis za prodajo teh zemljišč, a ni hotel, ali ni mogel, ali ni smel preprečiti, da se protipravni postopek nadaljuje.

Joras, sicer zakupnik dela zemljišč, torej s prstom kaže na poslovneže, češ da z denarjem vodijo občinsko politiko v Bujah. Ostro se je odzval tudi eden od kupcev omenjenih parcel, Urban Cerar, direktor casinoja Mulino. Za 24ur.com je povedal: "Pred letom dni smo bili kot najboljši ponudnik izbrani na javnem natečaju. Na omenjenem območju smo uredili športno-rekreativne poti tako za pešce kot tudi za kolesarje. Tudi zdaj nameravamo razvijati športno-turistično dejavnost. Najverjetneje bomo zgradili tudi helikoptersko pristajalno ploščad." Na vprašanje, koliko so odšteli za kvadratni meter zemljišča, je Cerar pojasnil: "Cene so bile različne, ponekod je bilo zemljišče močvirnato, drugje ne. Mislim, da okoli 10 evrov za kvadratni meter."

Cerar je bil zelo kritičen tudi do Joška Jorasa in dodaja: "Mi odpiramo meje, Joško Joras pa ravno nasprotno. Vseskozi se pritožuje in dela zdrahe." Dodal je še: "Joras se ni prijavil na natečaj, prav tako ne plačuje davkov, onesnažuje podtalnico ..."