Kot pravi Granić, ta poteza kaže visoko stopnjo živčnosti oziroma potrebe po ustvarjanju kriznih razmer in dvigovanju prahu, da bi s tem nadoknadili pomanjkanje argumentov. Slovenska stran se zaveda dejstva, da so neizpodbitni argumenti na naši strani, pa se zaradi tega zateka k tako zelo živčnim in preuranjenim potezam, je za Slobodno Dalmacijo izjavil podpredsednik hrvaške vlade. Dodal je, da je slovenska stran vsa sporna vprašanja s Hrvaško reševala z enostranskimi odločitvami in da je nesporno dejstvo, da države na tem območju še vedno niso v stanju, da bi med seboj normalno komunicirale.
Nesporno je, da ima Hrvaška do razglasitve EEZ absolutno pravico, je pa to tudi naša obveznost, glede na to, da je dolgoročno gledano bistvo politike EU do morja njegova zaščita. Hrvaška z razglasitvijo EEZ in zaščito svojega dela Jadranskega morja prevzema tudi odgovornost za mogoče posledice na tem delu morja. Tega se moramo zavedati, ko bomo sprejeli tovrstno odločitev, ki ni enostavna. Takšna odločitev nima izključno političnega karakterja in je ne bi nikoli sprejel, če bi jo sprejemali proti nekomu drugemu. A tukaj gre za odločitev, ki temelji na dejstvu, da se zavedamo, kaj to dolgoročno in kratkoročno pomeni za našo državo, je pojasnil Granić in dodal, da je zaželeno pri sprejemu takšne odločitve imeti dobro komunikacijo z vsemi sosedami. Gre za edinstveno politiko zaščite Jadrana in v tem trenutku se interesi Hrvaške in Italije ujemajo, za napetosti s Slovenijo pa je izključno odgovorna Ljubljana, je menil Granić in poudaril, da je hrvaško stališče povsem jasno, in da, kar zadeva hrvaško stran, ne bi smelo priti do napetosti med državama.
Picula o odnosih med Slovenijo in Hrvaško
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula v pogovoru za Večer o trenutnih napetih odnosih med Slovenijo in Hrvaško meni, da je največja odgovornost Zagreba in Ljubljane pomiriti ljudi. Picula je, na vprašanje o razlogih, zakaj je hrvaška vlada sedaj odprla vprašanje izključne ekonomske cone, pojasnil, da ima Hrvaška po mednarodnem pravu pravico razglasiti izključno ekonomsko cono. "To bi lahko storili že pred desetimi ali petimi leti. Razprave o tem trajajo že dlje časa, sedaj pa je ključni trenutek: Evropska komisija je namreč v okviru akcije Mediteran ponudila nov mednarodnopravni okvir zaščite Sredozemskega morja, saj režim odprtih morij vodi k uničevanju Sredozemlja in s tem tudi Jadrana. Hrvaška se je skupaj z Italijo čutila poklicana to morje zaščititi. Četudi ne bi imeli volitev, bi morali na to iniciativo EU odgovoriti," je dejal hrvaški zunanji minister.
V potezi Slovenije, da odpokliče svojega veleposlanika na Hrvaškem, Picula vidi prejudiciranje še neobstoječe hrvaške odločitve. "Odnose je dodatno otežilo to, da je Slovenija iskala zavezništvo v Beogradu in Podgorici. Potem je sledila iniciativa pri EU. Del teh slovenskih pritiskov govori, da destabiliziramo razmere na jugovzhodu Evrope. Veste, kaj to pomeni? Ni nič bolj neresnično od tega. In nič ni nevarnejše. Zakaj? Za razliko od Slovenije je Hrvaška v treh letih spremenila svoj položaj in politiko iz debelega minusa v plus. Predsednik Evropske komisije nam je, poln zaupanja, sam prinesel anketo, ki smo jo izpolnili. Obtožiti tako državo, da destabilizira del Evrope, v katerega je Evropa vložila toliko energije, je resnično nekorektno. Od tega se ostro distanciram. Ta slovenska politika ni korektna. Hrvaška je zaradi svoje slabe politike trpela več kot Slovenija", je poudaril Picula.
Picula je v pogovoru za Večer še menil, da bi se morali državi pri reševanju problemov obrniti k mednarodnim institucijam. "Če smo že izrabili mnoge slabe poskuse, bi se morali spretno obrniti k mednarodnim institucijam. Sicer lahko ogrozimo razumevanje med državljani Slovenije in Hrvaške, to pa bi bila katastrofa. Sedaj je največja odgovornost Zagreba in Ljubljane pomiriti ljudi," je še poudaril vodja hrvaške diplomacije.
Tomčić: Prišlo je do nepotrebnega zategovanja odnosov
Med Slovenijo in Hrvaško je prišlo do nepotrebnega zategovanja odnosov zaradi nekaterih zares nervoznih nastopov slovenskih politikov, ki so imeli celo elemente izsiljevanja, je v pogovoru za reški Novi list dejal predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić. Pri razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) je treba govoriti o dveh vidikih, pri čemer je eden formalno-pravni, ki je absolutno na strani Hrvaške, drugi pa je politični vidik. V njem Hrvaška poudarja svojo pravico, pa tudi potrebo po dialogu z Italijo, "s katero bomo slej ko prej največji lastniki gospodarskega pasu v Jadranu". Tudi s Slovenijo je treba imeti dialog, čeprav je dejstvo, da nobena razmejitev v Piranskem zalivu Slovenije ne bo približala odprtemu morju, je dejal Tomčić. Dodal je, da so dejstva zelo neugodna za Slovenijo, ker je očitno, da Slovenija nima stika z odprtim morjem.
Na vprašanje, zakaj je razglasitev EEZ postala aktualna prav zdaj, je Tomčić odgovoril, da so ocenili politični vidik odnosov s sosedami, kot tudi stališče EU, da bi sprožili to pobudo. "Pred nekaj meseci je hrvaško kmetijsko ministrstvo začelo dialog z evropskim komisarjem za kmetijstvo Franzem Fischlerjem, to pobudo pa smo lahko sprožili tudi zaradi politike Unije o zaščiti zaprtih morij in njene ribolovne politike. V tistem trenutku so se pojavile objektivne okoliščine za nebolečo razglasitve EEZ tudi v političnem smislu, vendar s tem delo še ni končano," je dejal Tomčić in dodal, da "obstaja dialog z Italijo, s Slovenijo pa smo poskušali vzpostaviti dialog sredi septembra, vendar so oni to zavrnili".
Neimenovani hrvaški diplomatski vir pa je za reški Novi list ocenil, da je Slovenija namerno izključila Hrvaško, ko veleposlanika Celestina Sardelića ni povabila na sestanek, na katerem je Slovenija diplomatski zbor v Ljubljani seznanila s slovenskimi stališči o razglasitvi EEZ v Jadranu. Vsebino slovenskega "non-paperja" Hrvaški je ta vir ocenil kot nič novega. Dodal je, da Hrvaška ne bo odstopila od zaščite lastnih interesov: upoštevala bo sosede, ne bo pa se odpovedala pravici, da skladno z Mednarodno konvencijo o pravu morju zaščiti del Jadrana, v katerem ima to pravico storiti.
