'Umik edini racionalen izhod'

Predsedniku Stranke slovenskega naroda Zdenku Vinkovu Vincencu in premierju Borutu Pahorju na današnjem srečanju v Ljubljani ni uspelo doseči dogovora o umiku pobude za razpis zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Vincenc pa je tudi danes dejal, da zaradi političnih pritiskov v zadnjem času odstopa z mesta predsednika stranke. Stranko SSN naj bi tako vodil podpredsednik Lovro Škrinjarič. Od zbiranja podpisov v SSN za zdaj ne bodo odstopili, pobuda za razpis referenduma tako ostaja.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je sicer danes ministrstvo za notranje zadeve obvestil, da je pobuda SSN za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma v skladu z zakonom in ima zadostno število podpisov. Hkrati je SSN obvestil, da začne zbirati podpise, pri čemer 35-dnevni rok začne teči v petek, izteče pa se 26. marca. Predlagatelji morajo nato v sedmih dneh sporočiti rezultate zbiranja podpisov.

Gantar je poudaril, da kljub današnjim neuspešnim pogovorom med predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predstavniki SSN še obstaja upanje, da bodo predlagatelji pobudo za razpis referenduma umaknili. "Umik je edini racionalen izhod, ki bi lahko rešil zadevo," je menil.

DZ bi moral upoštevati dve določili

Vinkov Vincenc je za 24ur. com dejal, da bi od zahteve po referendumu o vstopu Hrvaške v Nato odstopili, če bi državni zbor upošteval dve pomembni dopolnili, ki jih v stranki predlagajo. Prva je, da bi morali upoštevati, da bi Hrvaška morala predvsem odstraniti mejni prehod Plovanija in nadzorno točko pri kraju Hotiza.

Poudaril je še, da je na sestanku s Pahorjem zahteval, da premier poda zagotovila, da bodo ti dve določili upoštevali.

Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje reševanje mejnega spora s strani vladne koalicija, pa je odgovoril: "Pahor je domoljub, vsi drugi pa so volkovi. Golobič je v ozadju, LDS in Kresalova, stari komunisti in pa Juri.“ Dodal je še, da vsi ti ogrožajo prizadevanja za rešitev problema meje in Pahorju onemogočajo, da bi samostojno vladal.

"Slovenija bo veliko izgubila, če ne bo imela odločnih stališč,“ je poudaril in dodal, da sta tudi Irska in Grčija izrazili jasna stališča in se ni zgodilo nič katastrofalnega. Glede Podobnikovega strinjanja s sklepi, ki jih je v sredo sprejel državni zbor, pa je dejal, da Podobnika sicer ceni, vendar pa so "oni plačani politiki, mi pa smo domoljubi. Mi nismo odvisni od nobenega,“ zato pa bodo tudi vztrajali pri svojih stališčih. V Sloveniji je nekaj takšnih ljudi, ki niso pokleknili pred pritiski, takšnih Slovencev pa je po njegovem mnenju premalo.

Nismo sovražniki

"Slovenci in Hrvati nismo sovražniki! Kdor razpihuje nacionalno nestrpnost, ne sodi v naš krog. Dejstvo je, da sta politiki obeh držav v preteklih letih spodbujali sovražnost na eni in drugi strani, ki jo je bilo mogoče preprečiti. SSN danes stoji skupaj z ZDD Hervardi neomajno nasproti vsem, ki želijo referendumsko pobudo marginalizirati in jo razvrednotiti, čeprav sloni na trdnem prepričanju, da se morajo za prihodnje dobre medsosedske odnose odprta vprašanja končno vendarle rešiti. Časa je bilo več kot dovolj,“ so še zapisali na spletni strani stranke.

"Če se je Zavod 25. junij (Marjan Podobnik) pogajal v lastnem imenu in se zadovoljil z drobtinicami v obliki sklepa, ki ne zavezuje nikogar drugega kot le Slovenijo in ki bi moral biti že davno sprejet, za SSN to ni dovolj. Za razliko od drugih sodelujočih v SSN nismo zbirali podpisov s figo v žepu,“ zaključijo v stranki.

Podobnik odstopil od pobude

V sredo so se v državnem zboru ves dan odvijala prizadevanja, da bi zadostili zahtevam pobudnikov referenduma, Zavoda 25. junij in SSN, da ne bi prišlo do zbiranja podpisov za razpis referenduma. Parlament je sicer sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov pri hrvaškem vključevanju v Nato, nakar je Zavod 25. junij Marjana Podobnika od referendumske pobude odstopil, vendar pa je SSN sporočila, da zbiranje podpisov namerava nadaljevati. Za to pa je potrebnih 35 dni, s čimer pa bi ogrozili dogovor članic Nata, da bi Hrvaška lahko kot polnopravna članica sodelovala na vrhu zavezništva 3. in 4. aprila v Strasbourgu in Kehlu.

Sklep o zaščiti slovenskih interesov

V sklepu, ki ga je pozno v sredo zvečer sprejel državni zbor, je opredeljeno, da meja na kopnem in na morju med Slovenijo in Hrvaško še ni dokončno in sporazumno ugotovljena oziroma določena, da pa sta se vladi obeh držav k spoštovanju stanja na meji na dan 25. 6. 1991 zavezali tudi s skupno brionsko izjavo leta 2005.

"Hrvaška je kljub zavezi obeh strani, da bosta do dokončne in sporazumne rešitve mejnega vprašanja spoštovali stanje na dan osamosvojitve, storila številna enostranska dejanja in sprejela pravne akte, s katerimi spreminja ozemeljski status quo na dan osamosvojitve in s tem poskuša prejudicirati rešitev mejnega vprašanja," piše v sklepu.

"Zaradi zaščite slovenskih interesov ob pristopanju Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi Slovenija opozarja, da zavrača poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije ter spreminjanje stanja na kopnem in na morju na dan 25. 6. 1991, ko so slovenski organi med drugim izvajali pristojnosti v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure pri Hotizi ter ko je Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom," še piše v danes sprejetem sklepu.