Potem ko je te dni minilo šest mesecev od nastopa vlade Janeza Janše, je generalni sekretar in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič dejal, da ministrski ekipi šteje v plus, da je pripravila dobro oceno položaja države in posegla v stroške javnega sektorja.
Veseli ga tudi, da je začela pripravljati reforme v smeri deregulacije gospodarstva, zmanjšanja birokracije, hitrejših postopkov ter lažjega poslovanja z davčnega in drugih vidikov.
V slabo pa vladi šteje, da je premalo zarezala v javni sektor in se še vedno zadolžuje za tekoče poslovanje ter da je šel precejšen del tega reza na račun gospodarstva. Kot je povedal, so ministrstva gospodarskim subjektom, zbranim na razpisih, začela pošiljati zahteve za znižanje cen za 15 odstotkov.
"Preveč krčenja gre na račun razvoja, izobraževanja, znanstvenoraziskovalne sfere," je dodal. Poleg tega je menil, da je vlada pri uveljavljanju napovedanih reform, denimo davčne, prepočasna, pri nekaterih odločitvah pa prehitra.
''Kako bo ta zvezda sijala prihodnja leta''
"Sam tudi menim, da v tem trenutku ni potrebna nobena ideologizacija slovenskega prostora," je poudaril. "Namesto tega, da se ukvarjamo s tem, ali je rdeča zvezda naš simbol ali ne, bi se morali ukvarjati s tem, kako bo ta zvezda sijala prihodnja leta," je dodal.
Na vprašanje, kako gleda na drugi sveženj zakonodajnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva, je Hribar Milič odgovoril, da je marsikaj v njem potrebno, da pa ukrepi ne bodo odpravili ključnih trenutnih težav, denimo pomanjkanja finančnih virov in prezapletenosti pravnega okolja. Pogreša tudi spremembe, povezane s poseganjem v prostor in lažjim pridobivanjem dovoljenj.
Spomnil je še, da je bila Slovenska turistična organizacija ob polovico sredstev za promocijo turizma in da se za pridobivanje tujih investicij ni naredilo praktično nič.
Glede ponovno vse glasnejših govoric o zvišanju davka na dodano vrednost (DDV) je Hribar Milič dejal, da bi bila to "najboljša rešitev med vsemi slabimi". "Še zmeraj mislim, da imamo rezerve pri javni porabi, pri številu zaposlenih in vodenju procesov v javnem sektorju, najemninah ipd. Mislim, da bi morali z varčevanjem prihraniti tisto, kar bi recimo prinesli v proračun z višjim DDV," je dodal.
Holding in fiskalno pravilo
Predsednik GZS je komentiral tudi napeto dogajanje okoli vladnega predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu in fiskalnega pravila, ki naj bi sicer po dogovoru voditeljev parlamentarnih strank epilog dobilo jeseni.
Novi holding po njegovem mnenju čaka enak problem, kot ga je imela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). "Državno premoženje je zelo veliko in je zelo pomembno za to državo, zato mora biti izrazito profesionalno vodeno," je izpostavil in posvaril pred imenovanjem kadrov po političnih namesto profesionalnih merilih.
Odločitev, da se banke sanira prek t. i. slabe banke, je pozdravil. GZS je takšno rešitev po njegovih besedah predlagala že leta 2009. Kot je še dejal, so se že takrat zavedali težav z "nasedlimi terjatvami", ki bi lahko dušile bančni sistem in onemogočale gospodarski razvoj.
V zvezi z vnosom fiskalnega pravila v ustavo je poudaril, da bi bilo to tako doma kot v tujini pozitivno znamenje, da se zavedamo zakonitosti sodobnega tržnega gospodarstva, da na dolgi rok ne moreš porabiti več, kot ustvariš. Je pa proti temu, da bi zaradi fiskalnega pravila nastala politična kriza.
KOMENTARJI (351)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.