Hrana sodi na krožnik, ne v smeti! Letno zavržemo za 250 evrov hrane

Raziskava Evropske komisije je pokazala, da v Evropski uniji vsako leto odvržemo ogromno živilskih odpadkov, kar 180 kilogramov na prebivalca. Skoraj polovico teh odpadkov odvržejo gospodinjstva. S sloganom "Stop food waste" (Ustavimo živilske odpadke) skuša Evropska komisija med Evropejci spodbuditi odgovornejše ravnanje z živili in doseči drastično zmanjšanje živilskih odpadkov. Tovrstni odpadki pa se tudi pri nas vse prepogosto znajdejo v smeteh.

Na poti od kmetij in drugih pridelovalcev hrane se v letu dni v procesu predelave živil, med distribucijo, v trgovini in v gospodinjstvih odvrže kar 180 kilogramov hrane na prebivalca EU. Gospodinjstva naj bi k tej številki prispevala okoli 42 odstotkov, torej okoli 76 kilogramov. Po podatkih ankete o hrani kot odpadku v Sloveniji, ki je potekala lani konec novembra, je večina anketirancev ocenila, da zavržejo okoli četrt kilograma hrane na dan, torej okoli 96 kilogramov letno.

Večino odvrženih živilskih odpadkov bi lahko koristno porabili. Strokovnjaki so ocenili, da bi smela biti letna količina tako imenovanih nujnih živilskih odpadkov v gospodinjstvih največ 26 kilogramov. Zdaj jih ustvarimo približno trikrat toliko.
Zanimiv je odgovor na vprašanje, zakaj toliko odpadkov. Po podatkih raziskave Evropske komisije gre večina živil v smeti zaradi poškodovane hrane in/ali embalaže, zaradi prevelike proizvodnje in posledično prevelike ponudbe, kar pomeni, da mnogim neprodanim živilom poteče rok uporabe, neprimernega skladiščenja, prevelikih porcij v restavracijah in tako dalje.

Za kar 42 odstotkov živilskih odpadkov pa so odgovorna gospodinjstva, kar po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije kaže, da potrošniki potrebujejo več znanja in navodil, kako nakupovati, pripravljati in shranjevati živila, da se bo lahko količina odpadkov bistveno zmanjšala.

Industrija in trgovina sta se že zavezali, da bosta ukrepali, kar je dokaj logično, saj je zanju odpadek strošek, ugotavljajo na ZPS in dodajajo, da je odpadek tudi strošek za gospodinjstva, čeprav se ta očitno tega še ne zavedajo dovolj. Anketiranci, ki so sodelovali v anketi o hrani kot odpadku v Sloveniji, so tudi na grobo ocenili, da s hrano letno vržejo v smeti okoli 120 evrov, medtem ko je po podatkih raziskave Evropske komisije ta znesek v EU kar okoli 250 evrov letno.

Nekaj nasvetov ZPS, da bodo živila čim dlje uporabna

Če je na hrani navedeno, da jo je treba hraniti v hladnem prostoru, potem to pomeni, da je temperatura od 8 do 16 stopinj Celzija. Na žalost pa so danes naše kleti tople in shranjevanje večjih količin ’ozimnice’ v pretoplih prostorih pogosto povzroči, da se živila pokvarijo. S sobno temperaturo je mišljena temperatura od 18 do 21 stopinj Celzija.

Pomembna je tudi temperatura v hladilniku. Živila bodo v hladilniku ostala kakovostna in varna, če bo v hladilniku temperatura manj kot 5 stopinj Celzija, tam, kjer shranjujemo meso, pa celo manj kot 2 stopinji Celzija. Za merjenje temperature je priporočljivo, da je v hladilniku termometer. Dobro je vedeti, da je na vsaki polici drugačna temperatura; na zgornjih policah je po navadi vsaj za dve stopinji višja kot na spodnjih.

Slovenci živila najpogosteje zavržemo zato, ker jim je potekel rok uporabe ali pa so se pokvarila. Hrana redkeje konča v smeteh (oziroma med biološkimi odpadki, kamor jo seveda moramo odlagati) zato, ker ni dobrega okusa oziroma zato, ker so kupili preveliko pakiranje živila.

Rok uporabe pove, do kdaj je lahko živilo v prodaji. Glede na vrsto živila je označen na dva načina, in sicer navedba ’porabiti do (ali uporabiti do) ... (dan, mesec, leto)’ se uporablja za hitro pokvarljiva živila (mleko, jogurt, meso, ribe, predpakirano meso, rezano sadje in zelenjava ipd.). Tako označenega živila po navedenem datumu ne smemo uživati, saj je lahko nevarno za zdravje.

Navedba ’uporabno najmanj do … (dan, mesec, leto)’ ali ’uporabno najmanj do konca ... (mesec, leto)’ se uporablja za živila, ki se ne pokvarijo tako hitro. Ta navedba seznanja potrošnika z obdobjem minimalne trajnosti, v katerem živilo ohrani vse svoje lastnosti, če je seveda primerno shranjeno.