Evropski parlament je sprejel uredbo, ki krepi sistem uradnih pregledov živil vzdolž celotne prehranske verige. Z novo zakonodajo naj bi se izboljšala sledljivost hrane, preprečile goljufije in okrepilo zaupanje potrošnikov, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Pravila oblikujejo celovit, integriran in bolj učinkovit sistem uradnega nadzora varnosti hrane in živalske krme, vključno z veterinarskimi in fitosanitarnimi zahtevami, ob upoštevanju posebnosti ekološke pridelave in zaščitenih geografskih označb.
Zakonodaja predvideva nenapovedana preverjanja na podlagi ocen tveganja na vseh področjih pristojnosti, dosledno izvajanje ukrepov proti kršiteljem, opredelitev pogojev za uvoz živali in živil iz tretjih držav ter nadzor s strani Evropske komisije tako v članicah unije kot v tretjih državah.
Nedavni primeri goljufij s hrano so pokazali pomanjkljivosti pri izvajanju zakonodaje za zaščito potrošnikov in hitrejše odkrivanje kršiteljev predpisov o sledljivosti v prehranski verigi. Nova pravila predvidevajo okrepljen nadzor na podlagi analiz tveganja, kar pomeni, da bo več pozornosti namenjeno tudi težavam, ki niso nujno nevarnost za zdravje, so zapisali v parlamentu.
Uredba po njihovih navedbah združuje dosedanje opredelitve inšpekcij in nadzora živil v celotni prehranski verigi iz 16 različnih uredb in direktiv v enotno besedilo. To preprečuje podvajanje in prekrivanje pristojnosti ter omogoča večjo prožnost nadzornih organov pri odkrivanju in ukrepanju ob nepravilnostih.
Evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni) je v razpravi poudaril, da živilska industrija "v svoji kompleksnosti predstavlja določena tveganja, kar so potrdili nekateri škandali in nepoštene trgovinske prakse, pa tudi obtožbe, ki se vrstijo v zadnjem času, da se istovrstni izdelki prodajajo pod različno kakovostjo po državah EU od vzhoda proti zahodu".
Tudi zato po njegovem prepričanju potrebujemo večji varnostni nadzor, učinkovita pravila in sankcije proti goljufijam ter višjo stopnjo varnosti prehrane. "Ni skrivnost, da nekatere korporacije v tem sektorju uporabljajo tudi določena sporna sredstva, ki so prepovedana in zdravju škodljiva. Če želimo povrniti zaupanje potrošnikov, moramo temu narediti konec," je poudaril Šoltes.
Ukrepi bodo začeli veljati z letom 2019, višina kazni za kršitelje pa bo odslej oblikovana na podlagi višine prihodkov, ustvarjenih s prometom spornih izdelkov. Ukrepi so posledica škandala iz leta 2013, ko so inšpektorji na Irskem v zamrznjenih govejih burgerjih odkrili konjsko meso. Do podobnih izsledkov so nato prišli tudi inšpektorji v nekaterih drugih evropskih državah, pri čemer so proizvajalci v nekaterih primerih goveje meso skoraj v celoti nadomestili s konjskim.
Pred kratkim smo lahko prebirali, da ima Evropska unija Slovake in Madžare očitno za drugorazredne državljane, saj so prehrambeni izdelki v njihovih trgovinah slabše kakovosti kot enaki izdelki na avstrijskih policah. V Budimpešti in Bratislavi so se odločili, da bodo poskušali pritisniti na Bruselj in doseči, da sprejme pravila, ki bi vsem državljanom EU zagotavljala hrano enake kakovosti.
Šokantni rezultati raziskave so prebudili tudi našega kmetijskega ministra Dejana Židana, saj bo Slovenija v prihodnjih tednih na vsaj nekaterih segmentih naredila svoje testiranje in analizo, o čemer že potekajo dogovori z Zvezo potrošnikov Slovenije. Pregled trga bo financiralo kmetijsko ministrstvo.
Izdelki na čeških policah imajo različno vsebino od enakih v nemških trgovinah
Poleg Slovakov in Madžarov so primerjalno analizo naredili tudi Čehi. Rezultati so pokazali, da ima tretjina prehranskih izdelkov različno vsebino kot v Nemčiji.
Čehi so pregled trga glede razlik pri prehranskih izdelkih na njihovih policah in na trgovskih policah v Nemčiji opravili že leta 2015. Za STA so posredovali rezultate analize, ki kažejo, da so v 35 odstotkih testiranih prehranskih izdelkov odkrili bistvene razlike v vsebini.
Na Češkem so testirali 24 izdelkov. Za projekt so sestavili posebno neodvisno komisijo, ki je že v začetku predlagala izločitev enega testiranega izdelka, in sicer konzervirane tune, to pa zaradi nejasnosti, ali gre za enak izdelek, ki ga prodajajo v obeh omenjenih državah.
Od 23 testiranih izdelkov so jih osem ocenili kot različne, ostale pa kot enake oz. zelo podobne. Raziskovalci niso ocenjevali, kateri izdelki so višje ali slabše kakovosti, iskali so le razlike v izdelkih in jih odkrili v 35 odstotkih testiranih izdelkov.
Testirane izdelke so nakupili v nemških trgovinah Kaufland, Edeka in Rewe ter v čeških Kaufland, Tesco in Albert. Izdelke je izbrala komisija, analizirali pa so jih v akreditiranih laboratorijih češke Univerze za kemijo in kemijsko tehnologijo ter v laboratoriju Eurofins. Pregledali so jih tudi izvedenci v senzorični analizi. Posebna komisija je potem pregledala rezultate in ugotavljala, ali gre dejansko za enake izdelke.
Največ razlik so po vseh analizah in ocenah našli v izdelkih Pepsi cola, Sprite, ledenem času z okusom limone proizvajalca Nestea, v kavi Kronung proizvajalca Jacobs, jogurtu activia z okusom jagode (Danone), margarini Rama (Unilever), ribjih palčkah Iglo in mesnih konzervah Tulip. STA se je za odziv obrnila na nekaj proizvajalcev, a ga še ni dobila.
Kmetijski ministri EU so se v začetku marca dogovorili, da bodo te očitke preverili s testiranjem na evropski ravni. Ukrepe proti tej praksi je nedavno napovedala tudi evropska komisarka za varstvo potrošnikov Vera Jourova, ki je poudarila, da je dvojna kakovost hrane iste blagovne znamke zavajajoča, nesprejemljiva in nepoštena do potrošnikov.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.