V središče postavili otroka

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo predlog družinskega zakonika, v katerem bo urejeno družinsko pravo in prinaša bistvene novosti predvsem na področju zaščite in varstva koristi otrok. Predlog je že sprožil burne odzive...

Predlog družinskega zakonika uvaja zagovornika otrokovih pravic, prepoved telesnega kaznovanja otrok, predvideva takojšnje intervencije pristojnih služb v primeru ogroženosti otrok. Poleg tega je predlagana tudi obvezna  mediacija v sporih – zaradi koristi otroka in predvideva prenos odločanja s centrov za socialno delo na sodno vejo oblasti.

Varovanje pravic otroka

Osnovni cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča. Drugi cilj je hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka izrednega pomena, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj, so poudarili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Za izboljšanje položaja otroka v aktivnostih in postopkih, ki potekajo v zvezi z njim in ga neposredno zadevajo, je predvidena uvedba instituta Zagovornika otroka, ki bo poskrbel za to, da se bo v teh postopkih in aktivnostih slišal tudi njegov glas. Predlog zakonika prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka, ki zavezuje ne le starše, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb. V prilagajanju družinskih razmerij razvoju družbenih odnosov v družinski zakonik umeščamo tudi prostovoljno pogodbeno ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij v obliki ženitnih pogodb.

Glavne novosti zakona

Predlog družinskega zakonika ohranja osnovno usmeritev ureditve družinskih razmerij, in sicer v korist otroka, ki je z zakonikom opredeljeno kot načelo. Prav tako so v uvodnem delu ostale vsebinsko nespremenjene določbe, s katerimi so definirani pravni instituti, s katerimi država varuje otroke, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne starševske oskrbe (rejništvo, skrbništvo in posvojitev). Glede zakonske zveze, ki je predlagana kot življenjska skupnost dveh oseb (istega ali različnega spola), se ohranja načelo enakopravnosti zakoncev, postopek sklenitve zakonske zveze, pravice in dolžnosti zakoncev in zakoniti premoženjski režim, poudarjajo na ministrstvu.

Pojem družine je v predlogu zakonika zastavljen širše kot v veljavnem zakonu, saj: za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni (dolgo)trajni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok (obstoj družine je vezan na dolžnost preživljanja in ne na sorodstveno razmerje med otrokom in osebo, s katero živi v življenjski skupnosti).

Nova definicija družine

Za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim roditeljem oziroma z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti. Zakonska zveza je določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega spola.

Predlog prvič priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenila zakonske zveze. Definicija zunajzakonske skupnosti je dopolnjena brez dodatnega dokazovanja za primere, ko se zunajzakonskima partnerjema rodi skupni otrok ali če otroka posvojita (zaradi koristi otroka in zaščite njegovih pravic ni več treba dokazovati, da je taka skupnost obstajala dlje časa).

Bistvo nove ureditve je, da prinaša na področje premoženjskega režima med zakoncema možnost zakoncev, da izbereta in določita vsebino lastnega premoženjskega režima. To pomeni, da imata zakonca, če to želita, možnost, da se s sklenitvijo ženitne pogodbe izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu in si prosto dogovorita njun pogodbeni premoženjski režim. Lahko pa zakonca ostaneta pasivna, tedaj se njun premoženjski režim presoja po zakonskih določbah t. i. zakonitega premoženjskega režima – kot do sedaj.