Pred oddajo ponudbe mora HEP dobiti še soglasje svojega nadzornega sveta in hrvaške vlade. V današnji izdaji časnika Vjesnik lahko preberemo, da HEP od NEK in Elektra Slovenije zahteva okoli 251 milijonov dolarjev plus obresti, Slovenija pa naj bi od HEP zahtevala okoli 25 milijonov dolarjev za neplačano dobavljeno električno energijo iz Krškega, operativne stroške nuklearke in stroške vgradnje novih parnih generatorjev, ki so po mnenju hrvaških strokovnjakov "precej napihnjeni."
HEP bo po pisanju Vjesnika v prihodnjih dneh Sloveniji poslal račun za okoli 60 milijonov dolarjev za zadnje leto. Sredi lanskega leta, ko so se začeli pogovori med državama, je namreč HEP nehal pošiljati mesečne račune za škodo, ki so jo utrpeli zaradi nedobave električne energije iz NEK, zaradi česar so morali električno energijo zagotavljati iz drugih, dražjih virov. HEP namerava zdaj Sloveniji vsak mesec pošiljati nove račune.
Vjesnik še navaja, da namerava stranka HDZ, v kolikor bo ratifikacija meddržavne pogodbe o NEK v sredo sprejeta z navadno večino oz. 39 glasovi poslancev, vložiti tožbo na ustavnem sodišču. V stranki namreč poudarjajo, da bi ratifikacija pogodbe z navadno večino pomenila kršenje 138. člena hrvaške ustave, ki določa, da je potrebno mednarodne pogodbe, na podlagi katerih se mednarodnim organizacijam dajejo pristojnosti izpeljane iz ustave, v saboru sprejemati z dvotretinjsko večino. V HDZ so prepričani, da bi njihova tožba na ustavnem sodišču uspela, s tem pa bi bil poleg razveljavitve procedure, razveljavljen celotni zakon o ratifikaciji pogodbe o NEK.
