Slovenija

Helikopterska nujna medicinska pomoč ostaja na Štajerskem

Maribor, 15. 12. 2017 09.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Prvo leto delovanja je helikopterska nujna medicinska pomoč Maribor izvedla 171 intervencij. S tem se je vzpostavitev baze helikopterske nujne medicinske pomoči na Letališču Edvarda Rusjana Maribor izkazala za upravičeno in bo tam tudi ostala, vsaj do konca prihodnjega leta.

Izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči z mariborskega letališča, ki se je novembra lani pridružilo prej edini takšni bazi na Brniku, se je izkazalo za upravičeno, zato se je vlada odločila, da ostane pri tem tudi po izteku poskusnega obdobja. Zaenkrat bo notranje ministrstvo podaljšalo najem hangarja do konca leta 2018.

Na ministrstvu za zdravje ocenjujejo, da je bila vzpostavitev baze helikopterske nujne medicinske pomoči na Letališču Edvarda Rusjana Maribor upravičena, saj prebivalcem vzhodnega dela države omogoča enakovreden dostop do helikopterske pomoči. Pred tem so namreč helikopterji vzletali le z brniškega letališča, kar je bilo za učinkovito posredovanje na vzhodu Slovenije predaleč.

Z začetkom prihodnjega leta bo izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči postalo državna aktivnost.
Z začetkom prihodnjega leta bo izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči postalo državna aktivnost. FOTO: Policija

Helikopterska nujna medicinska pomoč Maribor je tako v prvem letu delovanja izvedla 171 intervencij, so pojasnili na ministrstvu.

Delovanje dodatne baze v Mariboru bo v prihodnjem letu pomenilo približno dodatnih 250 aktivacij za posredovanje helikopterske nujne medicinske pomoči.

Skupno je bil helikopter na mariborskem letališču aktiviran 231-krat, vendar mu neugodne vremenske razmere niso vedno omogočale izvedbe intervencije. Večino bolnikov so prepeljali v Univerzitetni klinični center Maribor, poleg posredovanja ob nesrečah pa so pomembno vlogo odigrali tudi pri prevozih bolnikov med bolnišnicami.

Nosilec dejavnosti je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, ki letno za to prejme 450.000 evrov. Po besedah predstojnika enote nujne medicinske pomoči v zdravstvenem domu Štefana Mallyja jim je helikopter močno olajšal dostop do bolnikov, še posebej v odročnejših predelih, ki so jih prej lahko dosegli le z reševalnimi vozili ali pa so morali za pomoč prositi gorsko reševalno službo.

Plovila za helikoptersko nujno medicinsko pomoč tako v Mariboru kot na Brniku zagotavlja policija ali vojska. Tako bo sodeč po sklepu vlade tudi v prihodnje. "Izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči in sekundarnih prevozov se določa kot državna aktivnost, ki se izvaja z državnimi zrakoplovi, in sicer zrakoplovi ministrstva za notranje zadeve - policije in ministrstva za obrambo - Slovenske vojske," piše v vladnem sklepu.

Breznik: Država bi morala objaviti javni razpis

S tem pa se ne strinjajo zasebni ponudniki helikopterjev. Peter Breznik iz letalske šole Hel-Air že vrsto let opozarja, da bi država morala za to storitev objaviti javni razpis. Po njegovem prepričanju je namreč protizakonito, da se uporablja policijske helikopterje, ki niso ustrezno opremljeni za to. "S tem ogrožajo življenja ne le bolnikov ampak tudi medicinskega osebja," je povedal . "Pozdravljamo odločitev, da se ohrani mariborsko bazo, a zadeva mora biti urejena zakonito," je poudaril.

Doslej so bile podlage za delovanje helikopterske nujne medicinske pomoči opredeljene v državni uredbi o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč in v pravilniku o plovnosti, letalski operacijah, letalskem osebju ter določenih pravilih letenja policijskih in carinskih zrakoplovov. Prehodne določbe pravilnika konec leta potečejo.

Vlada je zato izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči prejšnji teden opredelila kot državno aktivnost, s čimer se je lahko oprla na evropsko zakonodajo. "Veljavna evropska zakonodaja omogoča, da se helikopterska nujna medicinska pomoč še naprej izvaja z državnimi zrakoplovi," pojasnjujejo na ministrstvu.

Kot izhaja iz sporočila po seji vlade, bo delovanje dodatne baze v Mariboru v prihodnjem letu pomenilo približno 250 dodatnih aktivacij za posredovanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Ob tem je vlada tudi ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo predloga dolgoročne ureditve helikopterske nujne medicinske pomoči.

Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da bo ta delovna skupina "preučila vse možnosti, vključno z možnostjo, da bi prevozniški del izvedbe helikopterske nujne medicinske pomoči prevzeli zunanji izvajalci". Predlog za dolgoročno rešitev mora izdelati do konca januarja. "Stališče ministrstva za zdravje, ki vodi delovno skupino, je, da mora biti rešitev v skladu s pravili varnosti in kakovosti izvajanja dejavnosti ter na primerljivem nivoju z ostalimi državami EU," so še dodali.

Na trditve Breznika, da so mu obljubili objavo razpisa, pa so odgovorili, da je ministrstvo za zdravje marca letos opravilo izključno informativno poizvedbo najema plovil in stroškov izvajanja prevozniškega dela dejavnosti helikopterske nujne medicinske pomoči z zunanjimi izvajalci.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

RdecaZvezda
15. 12. 2017 16.49
A tudi te službe se bodo selile v Ljubljano,potem se pa ne čudit koliko ljudi se vozi v lj.
oježeš
15. 12. 2017 22.39
In kaj si s tvojim zapisom želela povedati? Beri počasi in ne s telefonom v roki!