4,5 milijona volilnih upravičencev bo svoj glas lahko oddalo na 6.572 voliščih na Hrvaškem, glasovanje pa bodo na diplomatskih predstavništvih omogočili tudi okoli 411.000 hrvaškim državljanom po svetu. Prvi bodo zaradi časovne razlike volili na Novi Zelandiji, zadnji pa v ZDA.
Volilna komisija je potrdila 313 kandidatnih list in 48 kandidatur narodnih manjšin. Skupaj bodo izvolili 151 poslancev saborja, po 14 v vsaki od desetih volilnih enot, osem poslancev pa bodo izbrali pripadniki narodnih manjšin, tri pa diaspora.
Glede na javnomnenjske raziskave naj bi koalicija levih strank, imenovana "Kukuriku koalicija", osvojila 38 odstotkov glasov volivcev, HDZ pa le 19, kar pomeni, da se po osmih letih vladavine HDZ obeta vrnitev SDP na oblast. Volitev naj bi se udeležilo več kot 70 odstotkov volivcev, med njimi je vsaj še 15 odstotkov neodločenih.
Kukuriku koalicijo sestavljajo že omenjena SDP, ki jo vodi Zoran Milanović, Hrvaška narodna stranka (HNS) Radomirja Čačića, Hrvaški demokratični sabor (IDS) Ivana Jakovčića in Hrvaška stranka upokojencev (HSU) Silvana Hrelje.
Kukuriku koalicija, ki je bila sklenjena že lani, naj bi dobila med 79 in 85 poslanskih mest, HDZ pa okoli 46, vključno s tremi poslanci iz enote za diasporo, v kateri koalicija niti nima svojih kandidatov. Izid pod 46 poslanci bi za HDZ pomenil zgodovinski poraz. Druge stranke se bodo letos morale zadovoljiti z drobtinami. Kot kaže, bodo vsi skupaj imeli manj kot 20 poslancev, med njimi pa bo tudi nekaj kandidatov z neodvisnih list.
HDZ ohromila korupcija in gospodarska kriza
Razloge za pričakovan poraz HDZ je treba iskati predvsem v številnih korupcijskih aferah, ki naj bi zajele vse pore stranke, od nekdanjega predsednika in premierja Iva Sanaderja do voznikov in vratarjev na sedežu vladajoče stranke. Ne nazadnje je zaradi domnevnih črnih skladov, iz katerih naj bi bogato financirali prejšnje predvolilne kampanje, osumljen tudi HDZ kot pravna oseba.
Boj proti korupciji, ki ga HDZ razglaša za svoj uspeh, je doslej razkril malverzacije zgolj v strukturah vladajoče stranke. Policija je vložila vrsto kazenskih ovadb tudi proti članom Kukuriku koalicije, a tožilstvo ni uspelo vložiti nobene obtožnice. Drugi veliki razlog za padec priljubljenosti stranke so slabi ekonomski kazalci države, ki so se odrazili v občutnem znižanju standarda prebivalcev. Koalicijska vlada, ki jo je vodila HDZ, je najprej zanikala, da gospodarska kriza sploh obstaja, potem pa ni odločno izvajala niti svojih programov, ki so jih razglašali kot pot za izhod iz globoke gospodarske krize.
Priljubljenosti HDZ ne bo veliko pomagala niti sklenitev pogajanj z EU, ki je sicer velik uspeh vlade, temelji pa na prav tako uspešnem dogovoru o arbitražnem sporazumu s Slovenijo glede reševanja spora o meji med državama. Predsednica stranke in premierka Jadranka Kosor je poskusila vse, da bi državljanom iz dneva v dan predvolilne kampanje na različnih koncih države dokazala, da je HDZ vredna tretjega zaporednega mandata. Ob tem je za vse težave, s katerimi se stranka sooča pred volitvami, javno obtožila opozicijo, medije, predsednika države Iva Josipovića in državno tožilstvo. Obudila je tudi nacionalistično retoriko, člani stranke pa se niso izogibali niti šovinističnih in homofobičnih izjav.
Kosorjeva upa, da ji bo nekaj več glasov prinesla koalicija s protislovnim splitskim županom Željkom Kerumom ter podpora družine prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana – kot dokaz "vrnitve izvirni HDZ". Sicer pa bo Kerumova Hrvaška državljanska stranka (HGS) zavezništvo zaračunala verjetno s tremi poslanskimi sedeži, ki bi jih sicer verjetno dobili člani HDZ, saborski mandat pa se obeta tudi starejšemu Tuđmanovemu sinu Miroslavu.
Kosorjeva in Milanović na nobenem volilnem soočenju
Kampanja je bila medla, Kosorjeva se je celo izognila televizijskemu soočenju z Milanovićem kot tudi neposrednemu spopadu v isti volilni enoti. Predsednik SDP in njegovi koalicijskih partnerji v predvolilnem programu med drugim napovedujejo privatizacijo avtocest, vlaganja v industrijo, predvsem energetiko ter proračunske varčevalne ukrepe.
Na volitve je državljane pozval tudi predsednik Josipović, ki je dejal, da naj odločajo o svoji prihodnosti. "Vse državljane in državljanke pozivam, naj pridejo na volitve in s svojim glasom odločajo o prihodnosti Hrvaške," je dejal.
Posebna zgodba na Hrvaškem so neurejeni volilni seznami, ki kažejo, da je volilnih upravičencev za približno 200.000 manj, kot je prebivalcev Hrvaške. Nevladne organizacije že več let opozarjajo na to nelogičnost, ki odpira možnosti za manipulacije in zbuja sume v regularnost volitev.
