Hanžek vztraja, da so bile kršene človekove pravice (Foto: POP TV)

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je ugotovitve tožilstva, da je policija romsko družino Strojan v Postojni dva meseca nadzorovala zakonito in ni kršila človekovih pravic označil za sprenevedanje. Tožilstvo pa ga je pozvalo, naj brez osnove ne napada njihove profesionalne integritete.

Odhajajoči ombutsman vztraja, da bi za tajno opazovanje bila potrebna odredba tožilstva ali preiskovalnega sodnika, pa tudi, da so bile članom družine Strojan kršene ustavne pravice. Ugotovitve tožilstva so ga presenetile, "ne toliko, ker je ugotovilo, da ni šlo za kaznivo dejanje, pač pa ker trdijo, da so bile vse naloge zakonite."

Zaključek tožilstva, da policija ni kršila človekovih pravic je označil za sprenevedanje, kajti preprečevanje svobode gibanja, vodenje evidenc obiskov in osebnih podatkov obiskovalcev, "konspirativno sledenje" in prisilno zadrževanje v centru - vse brez ustrezne odredbe pristojnega organa - ni za Hanžka nič drugega kot prav to: poseganje v človekove pravice.

Tožilstvo meni, da je v tem primeru šlo za "splošno opazovanje območja, ki ne posega v zasebnost". Hanžek zato sprašuje vrhovno tožilstvo, "kako ocenjuje nočna bujenja, preštevanje članov družine, poročanje o vsakodnevnih dejavnostih, nazdrovanje novinarjev, zapisovanje podatkov potnikov v avtomobilih, ki naj bi bili svobodni državljani." "Ali so to res običajne naloge policije," je skeptičen.

Tožilstvo trdi, da je šlo za "splošno opazovanje območja" (Foto: Dare Čekeliš)

Kot navaja, vrhovno državno tožilstvo meni, da so bili navedeni ukrepi primerni, prepričano pa je tudi, da odredba sodišča ali tožilstva ni bila potrebna. Pri tem se sklicuje na pravilnik o policijskih pooblastilih in pravila policije. Vendar, opozarja Hanžek, pozablja na ustavo, ki določa, da se človekove pravice lahko omejijo le z zakonom.

"Če bi odredba obstaja, načelno ne bi dvomil v zakonitost ukrepov," je povedal Hanžek, ki je menil, da bi ga kljub odredbi "verjetno še vedno begalo, ali bi jih bilo potrebno takšno poseganje v pravice posameznikov", saj naj ne bi šlo za običajno policijsko prakso. Prepričan je, da "ni in da ne bi smela biti", saj da "ne bomo nič bolj varni, lahko pa nas bo le bolj strah".

Tožilstvo takšne očitke zavrača, ker da so zelo jasno povedali, da je bila osnova za tovrstna ukrepanja v zakonih. Vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar od Hanžka pričakuje, da spoštuje pristojnosti državnih tožilcev in brez osnove ne napada njihove profesionalne integritete: "Preprečevanje izvajanja teh nalog in lahkotno obtoževanje brez konkretnih podatkov, ki želi imeti za posledico slabo funkcionarnje policistov v kritičnih situacijah, je najmanj toliko nevarno, kot je nevarno nereagriranje na morebitne zlorabe pooblastil", so zapisali Hanžku v odgovor.