Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek opozarja na problematiko sovražnega govora na spletnih straneh, ki jim bodo v prihodnje v njegovem uradu posvetili še več pozornosti. Hanžek je opozoril tudi na konkreten primer razpihovanja sovraštva prek spleta, o katerem je urad obvestil ljubljansko tožilstvo.
Kazenska ovadba zoper neznanega storilca
Omenjena spletna stran vsebuje številne zapise in sporočila s "skrajno negativnim izražanjem do določene skupine ljudi", namreč priseljencev iz republik nekdanje Jugoslavije, ali kot jih po Hanžkovih besedah imenujejo na spletni strani, "do čefurjev". Gre za pozivanje k sovraštvu in pobojem, je dejal ombudsman in dodal, da je širjenje takšnih idej v nasprotju z ustavno prepovedjo spodbujanja neenakopravnosti in nestrpnosti, pa tudi številnimi mednarodnimi konvencijami s področja varstva človekovih pravic.
Zato je varuhov urad ljubljanskemu okrožnemu državnemu tožilstvu predlagal, da zadevo obravnava s stališča kaznivega dejanja zbujanja narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti, Hanžek pa upa, da bo policija našla tudi avtorje spletne strani. Kot je pojasnil, jih je tožilstvo obvestilo, da so opozorilo na spletno stran šteli kot kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, zadevo pa so odstopili policiji, "da ukrene vse potrebno za izsleditev storilca kaznivega dejanja".
Policija kršila ustavo
Varuhov namestnik Aleš Butala pa je predstavil primer, ko je bil na policijo brez pravic, ki gredo ob odvzemu prostosti, priveden mladoletni begunec. Mladoletnik je imel pri sebi kolo, ki bi lahko bilo ukradeno, in video kamero, za katero ni imel računa, je pojasnil Butala. Na postaji je bil skoraj dve uri, "neprostovoljno zadrževanje mladoletnika pa je policija pravno opredelila kot privedbo".
Ker zakon predvideva podajo informacij in pouk o pravicah le ob pridržanju, mladoletnik ni bil deležen teh informacij oz. pouka o pravicah ob odvzemu prostosti, kar je po besedah Butale v nasprotju z ustavo. Ta namreč "zahteva, da je vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, takoj v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume, obveščen o razlogih za odvzem prostosti". Prav ta pravica predstavlja temeljno jamstvo proti nezakonitemu ali grdemu ravnanju s pridržano osebo, zato mora biti uveljavljanje teh jamstev omogočeno v vseh primerih in od samega začetka odvzema prostosti. Mladoletni begunec pa je bil za vse to prikrajšan, pri čemer policiji očita prav grdo ravnanje z nezakonito uporabo fizične sile, je pojasnil varuhov namestnik.
Kot razlog za privedbo na policijo je bil v knjigi privedenih oseb navedeno ugotavljanje identitete, vendar to po mnenju Butale ne drži, saj bi morali mladoletnika po ugotovitvi identitete potem izpustiti, vendar se to ni zgodilo. Odšel je lahko šele, ko so ugotovili lastništvo video kamere, zato je bil po oceni Butale razlog za zadrževanje na policiji sum storitve kaznivega dejanja, "kar še poudarja mladeničeve pravice ob odvzemu prostosti, vključno s pravico do zagovornika".
Hanžek kritiziral zakon o RTV
Ombudsman je pojasnil tudi svoje stališče do novega zakona o RTV Slovenija, ob čemer se v vsebino zakona ni spuščal, nasprotoval pa je načinu priprave in sprejemanja zakona. "Gre za primer, v katerem se ne upošteva drugih mnenj, tudi mnenj tujih strokovnjakov, ki naj bi bili politično pristranski," je dejal Hanžek. Drugačna in druga mnenja so po njegovem pomembna, denimo tudi mnenje Sveta Evrope, zato je bil pri pripravi in sprejemanju zakona o RTVS narejen "korak nazaj v demokraciji", je dodal.
Varuhov namestnik Jernej Rovšek pa je dejal, da so v uradu zainteresirani za čim boljši zakon in ohranitev javnega zavoda, na katerega bi morala imeti politika čim manjši vpliv. "Dejstvo je, da je obstoječi zakon slab in omogoča deviacije, vendar pa nov zakon na sistemski ravni ne onemogoča vpliva politike na zavod," je ocenil Rovšek.