Vlada bo pozvala pristojne organe, naj preiščejo domnevne nepravilnosti v BS

Na domneve o nepravilnostih pri razlastitvah imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah se je danes zvečer odzval tudi premier Miro Cerar. Po njegovih besedah bo vlada v četrtek pristojne organe pozvala, da v skladu s svojimi pristojnostmi zadevo preiščejo in zato, da se bo lahko podala ocena, ali so bile res storjene nepravilnosti.

Dogajanje sicer že od torka spremlja zelo pozorno in je tudi v stalnem stiku z nekaterimi ministri. Med drugim je bil že v torek v stiku s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, a ta posebnih informacij ni imel.

Ker Cerarja jutri ne bo na sedjo vlade, saj se bo v Bruslju udeležil vrha EU, je podpredsedniku vlade in ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju naložil, da na seji ministrskega zbora odpre tudi to vprašanje, zato da se vlada natančno informira o dosedanjih ugotovitvah in dostopnih dejstvih.

Danes se je oglasil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je ocenil, da je glede na upravičeno zanimanje javnosti primerno, da guverner in viceguvernerji temeljito pojasnijo ravnanja Banke Slovenije (BS) v zvezi z aktualnimi vprašanji o sanaciji bank.

Bratuškova: V podatke BS nisem dvomila

Novica o morebitnih nepravilnostih na Banki Slovenije pa je odmevala tudi v parlamentu. Za v petek je na to temo sklicana seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, neuradno pa v NSi že zbirajo podpise za zahtevo izredne seje DZ o tej problematiki.

Predsednica ZaAB Alenka Bratušek in premierka v času reševanja bank je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi vanje dvomila. Zato je izrazila pričakovanje, da bo guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec vse ustrezno pojasnil in to podkrepil z dokumenti.

"Upam, da se vsi zavedamo, kaj bi se v državi zgodilo, če takrat ne bi ukrepali," je dejala in ocenila, da bi takrat lahko brez denarja ostali vsi, ki so ga v bankah imeli. Po njenem pa je prav, da se stvari razišče in ugotovi, ali so bile nepravilnosti in zanje poiskati odgovornost.

Če smo vstopili v evropsko družino, je treba pogoje, ki nam jih postavljajo, spoštovati, je opozorila. Takrat bi lahko banke dokapitalizirali tudi brez soglasja Evropske komisije, a bi potem te morale denar, tako kot velja v primeru Elana ipd., vrniti, je povzela Bratuškova.

Generalni sekretar SMC Erik Kopač je menil, da bi bilo treba ugotoviti, kakšno je dejansko stanje, kar pomeni, da pristojni organi nadzora opravijo svojo nalogo. "Treba je iti po regulativi, ne pa delati nekih nepremišljenih ukrepov, ki se bodo pozneje izkazali za neprimerne," je povedal.

Han: Če se izkažejo sumi za resnične, bo moralo vodstvo BS odstopiti

Vodja poslancev SD Matjaž Han je dejal, da bi morala Banka Slovenija razkriti ključne podatke, da se zadeve raziščejo. To je po njegovem tudi poziv guvernerju Jazbecu in vladi, da skliče izredno sejo vlade ter "najde priimke in imena tistih, ki so Slovenijo želeli spraviti na kolena".

Han prevzema odgovornost za vsak "pritisk na gumb, ki ga je storil kot poslanec v zadnjih letih", pri čemer pa je šlo tudi za zaupanje institucijam. Če je v informacijah medijev kaj resnice, bo moral guverner po njegovih pričakovanjih odstopiti.

In če se bo pokazalo, da smo banke preveč dokapitalizirali in da se je spreminjalo datume dokumentov, morajo vsi nadzorniki in člani uprav bank ter nadrejeni odgovarjati tudi kazensko, je dejal. Zato v SD po njegovem nimajo težav s prispevanjem podpisov za sklic izredne seje DZ na to temo.

Erjavec bolj previden

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je bil nekoliko bolj previden. Kot je navedel, je treba najprej ugotoviti vse okoliščine primera in ali je dejansko prišlo do nepravilnosti. Za DeSUS bo tako še zlasti pomemben odgovor, ali je bilo treba banke dokapitalizirati v takšnem obsegu.

Po Erjavčevih navedbah bo treba ugotoviti odgovornost vpletenih, če držijo trditve malih delničarjev. Če je šlo za kazniva dejanja, pa bodo ugotovili organi pregona, je dodal.

V petek seja komisije za nadzor javnih financ

Poslanec SDS Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financ sklical petkovo sejo, je pojasnil, da "želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah". Pri tem ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna.

Izrazil je pričakovanje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot prejšnji in sedanji finančni minister vse te zadeve ustrezno pojasnili, ter upanje, da stvari niso potekale po scenariju, "na podlagi katerega bi bili nekateri oškodovani, drugi pa bi pridobili". Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost, je prepričan.

Šircelj je opozoril, da obstaja tudi velik interes imetnikov izbrisanih podrejenih obveznic, ki čakajo na odločitev sodišča o ustavnosti te poteze. "To ne bi smel biti pritisk za ustavno sodišče," je dodal.

V NSi pa bodo po napovedih vodje poslanske skupine Mateja Tonina začeli zbirati podpise za sklic nujne seje DZ, kjer bo guverner moral dati ustrezna pojasnila in odgovore na vsa odprta vprašanja in dileme, ki so se pojavile v javnosti. Kot je dejal, je za okoli 600 milijonov evrov okradenih 100.000 razlaščenih malih delničarjev primerljivo s preplačilom v Teš 6.

Mesec: Zahtevali bomo odgovornost Banke Slovenije

Vodja poslanske skupine Združene levice Luka Mesec pa zatrjuje, da že od samega začetka opozarjajo, da je metodologija, s katero so izračunali bančno luknjo, sumljiva. Da je centralna banka ponarejala dokumente, naročila dve reviziji bančne luknje in izbrala tisto, ki ji najbolj ustreza, je škandalozno, je ogorčen Mesec. Po njegovih besedah je davkoplačevalce to stalo med milijardo in 1,5 milijarde evrov, razlaščenih je bilo 100.000 obvezničarjev. V ZL bodo zahtevali odgovornost Banke Slovenije, od vlade pa pričakujejo, da naroči temeljito revizijo bančnega sistema.

Banka deluje netransparentno?

Transparency International Slovenia (TI Slovenia) obsoja po njihovem mnenju netransparentno delovanje Banke Slovenije glede navedb in obtožb, da so pri izrednih ukrepih za banke decembra 2013 prirejali dokumente in manipulirali s podatki. Po mnenju generalnega sekretarja TI Slovenia Vida Dorie morajo biti domneve o ponarejanju dokumentov preiskane.

"Nedopustno je, da celotna metodologija ocene kapitalske ustreznosti bank ni javna, sploh zato, ker je ta ocena vplivala na ogromne vložke davkoplačevalskega denarja v slovenske banke ter izbris lastnikov podrejenih obveznic," so sporočili iz TI Slovenija.

Transparency International: Potreben večji nadzor nad BS

Hkrati jih zanima tudi predstavitev tajnih dokumentov in informacij, na podlagi katerih sta, kot so zapisali, potrebna dodaten nadzor in večja stopnja transparentnosti poslovanja Banke Slovenije. "Nedopustno je, da celotna metodologija ocene kapitalske ustreznosti bank ni javna, sploh zato, ker je ta ocena vplivala na ogromne vložke davkoplačevalskega denarja v slovenske banke ter izbris lastnikov podrejenih obveznic," so sporočili iz TI Slovenija.

"Namesto da bi Banka Slovenije objavila ključne dokumente in s tem razjasnila dejstva okrog dejanskih okoliščin, se objavi nekaterih podatkov kljub odločbam informacijskega pooblaščenca izogiba," so zapisali. Jazbec je sicer danes že odgovoril tudi na ta očitek in ponovil, da si zakon o bančništvu in dostopu do informacij javnega značaja nasprotujeta, saj po prvem Banka Slovenije določenih podatkov ne sme razkrivati, po drugem pa bi jih morala.

V TI Slovenia poudarjajo, da primer osvetljuje "problematiko t.i. pojava vrtljivih vrat, saj se je eden izmed akterjev v zgodbi, takratni generalni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, kmalu po podpisu dokumentov zaposlil v Evropski banki za obnovo in razvoj, medtem ko je sedel in še vedno sedi v upravnem odboru DUTB". Pristojne institucije so zato pozvali k ukrepanju, ki bo zagotovilo razjasnitev vseh dejstev in hkrati zagotovilo odgovornost pristojnih oseb.

Informacijski pooblaščenec glede tajnosti odločb

Informacijski pooblaščenec meni, da bi morala Banka Slovenije kot pravna oseba javnega sektorja delovati bolj pregledno. V tej zvezi je izdal več odločb, na katere pa se je Banka Slovenije pritožila. "Ne preostane nam drugega, kot da čakamo na sodbo sodišča," je dejala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Banka Slovenije je zoper odločbe pooblaščenca, po katerih bi morala razkriti odločbe, izdane bankam NLB, NKBM, Abanki, Factor banki in Probanki, vložila tožbe na upravno sodišče. Eden od njenih argumentov je tudi ta, da razkritje podatkov o nadzoru urejajo bančni predpisi.

Banka Slovenije torej meni, da se za razkritje podatkov o nadzoru, ki ga ureja zakon o bančništvu, določbe zakona o dostopu do informacij javnega značaja ne uporabljajo, ker da je zakon o bančništvu specialen zakon, pojasnjujejo pri pooblaščencu.

Vendar pa zakon o dostopu do informacij javnega značaja samostojno ureja področje dostopa do informacij javnega značaja. Kadar gre za svobodo informiranja, sklicujoč se na prost dostop do informacij po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, po mnenju pooblaščenca ni dvoma, da se uporabi slednji zakon. Takšno stališče je prav ob razlagi določb zakona o bančništvu leta 2013 že zavzelo tudi upravno sodišče, so navedli.

Sindikati Cerarju: Ne bomo plačevali malopridnosti našega bančnega sistema!

Na očitke so se odzvali tudi na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, kjer so premierju Miru Cerarju poslali javno sporočilo z naslovom 'Ne bomo plačevali malopridnosti našega bančnega sistema!'. V javnem pismu navajajo: "Prirejanje dokumentov. Prirejanje metodologije za izračun bančne luknje. Skrivanje te iste metodologije. Vse to so dejanja, ki se v zadnjih dneh omenjajo v povezavi z Banko Slovenije in krpanjem bančne luknje. In ki so nas vse skupaj po nekaterih izračunih očitno stala med 1 in 1,5 milijarde evrov našega denarja (!). Tako je. Znesek, ki je okoli petkrat večji od vrednosti dogovora s sindikati javnega sektorja o varčevalnih ukrepih za 2015," opozarjajo in dodajajo, "da prekapitalizirane banke zlahka in brez tveganja dobičkonosno poslujejo."

Prav tako opozarjajo, da te iste banke dobiček ustvarjajo z obrestnimi prilivi od državnih obveznic. "Medtem ko kapitalsko prenapihnjene banke še dodatno služijo z državnimi obveznicami, dosti njihovih komitentov, ki so izgubili zaposlitev v stečajih, zaman že nekaj let čakajo na poplačilo svojih terjatev, ker so prav te iste banke spet prve v vrsti za poplačilo svojih terjatev iz stečajev," še navajajo v sporočilu, v katerem od vlade zahtevajo, da takoj sproži ustrezne preiskave, ki bodo do konca razjasnile prav vsa dejstva glede krpanja bančnih lukenj, takoj pridobi in javno objavi vse informacije v zvezi z metodologijo oziroma metodologijami izračuna bančnih lukenj, v primeru, da je resnično prišlo do prevelike dokapitalizacije slovenskega bančnega sistema, pa vsa ta sredstva do zadnjega evra tudi pridobi nazaj.

Na ZSSS zahtevajo, da vlada takoj sproži zakonodajni postopek, s katerim bo postavila na prvo mesto pri poplačilu terjatev iz stečajne mase delavce in ne banke. "Dokler se te zahteve ne bodo uresničile, ne vidimo nobenega smisla v kakršnih koli nadaljnjih varčevalnih ukrepih ali morebitnih pogajanjih o njih," še sporočajo na ZSSS.

V primeru, da je resnično prišlo do prevelike dokapitalizacije slovenskega bančnega sistema, Cerarja pozivajo, naj vsa ta sredstva do zadnjega evra tudi pridobi nazaj. Ob tem pa želijo, da takoj sproži zakonodajni postopek, s katerim bo postavil delavce - in ne banke - na prvo mesto pri poplačilu terjatev iz stečajne mase.

Predsednik Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je zagotovil, da se v konfederaciji ne bodo pogajali o ničemer, kar bi posegalo v njihove plače, dokler se zadeva z bankami ne razčisti. "Vse je posledica neke manipulacije z dvema milijonoma državljanov," meni Štrukelj.

Vprašanje sprejemanja odgovornosti je po njegovih besedah odvisno od ugotovitev preiskave. "A kar se mene tiče, od včeraj že ne bi smeli biti na položajih, če se vse izkaže za resnično," je poudaril. Prav tako naj se po njegovih besedah pokaže, kakšne so bile povezave s politiko, saj da morajo prevzeti odgovornost vsi, ki so to "pokrivali".

Ščernjavič: Odgovorne bi morali čim prej razrešiti

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič, ki sodi pod okrilje ZSSS, pa je ocenil, da so za nastali položaj odgovorni vsi vpleteni: Alenka Bratušek, nekdanji finančni minister Uroš Čufer in Boštjan Jazbec. Če je ta trojica očitano storila, je Slovenijo potopila, ne rešila, kot so zatrjevali, je dejal Ščernjavič in dodal, da gre v tem primeru za navadno "demontažo države".

Prepričan je, da vsi očitki držijo, zato meni, da bi morali odgovorne čim prej razrešiti. Če je nekdo od zunaj zahteval, kakšna mora biti naša bančna luknja, "naši pa so pokleknili", pa je to po besedah Ščernjaviča neodgovorno.

Spomnil je, da je Združenje bank Slovenije Čuferja, vlado in Jazbeca v zadnjih dveh letih večkrat pozvalo k razkritju metodologije za izračun bančne luknje. Po njegovih besedah so odgovorili zelo pavšalno. Metodologije ni videl, vendar napoveduje, da bo vnovič zahteval vpogled vanjo.

Ni več zaupanja v BS

Odzvali so se tudi v Društvu Evropska Slovenija, kjer pozivajo vse pristojne, da v zvezi z evidentnimi zavajanji, prekrivanji ter potvorbami dokumentov, ki so bile razkrite preko žvižgača, takoj ukrepajo. "Banka Slovenije je eden izmed temeljnih stebrov slovenske suverenosti. Državljani vemo da BS v času gospodarske konjunkture ni opravila svojega dela - dopuščala je nore rizike bank, predvsem tistih v državni lasti. Rezultat, več kot 5 milijard škode za davkoplačevalce. BS je bila na okopih in ko je problem postal evidenten se je zoperstavila predlogom rešitev preko t.i. slabe banke," opozarjajo v društvu in dodajajo, da je sedanje razkritje le vrh ledene gore, v katero je trčil Svet Banke Slovenije zaradi nesposobnosti zastopanja vitalnih ekonomskih interesov Slovenije v Bruslju ter v okviru Evropske bančne Agencije.

"BS je pač pristala na takšno metodologijo, ki je že vnaprej zagotovila izbris imetnikov podrejenih obveznic, vrednost premoženja banke pa se je s tem namenom ocenila absurdno nizko: npr. stanovanja po 25.000 evrov, delnice podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi po 15 odstotkih tečaja, itd. Navedena ravnanja jasno izkazujejo naklep sveta BS, da se prikaže čim večja luknja v bančnem sistemu, tako da bodo lahko zadostili zahtevam Bruslja in razlastninili lastnike podrejenih obveznic," navajajo v Evropski Sloveniji.