Haider meni, da je bilo za Slovence v Avstriji storjeno dovolj (Foto: Reuters)

Jörg Haider, deželni glavar avstrijske Koroške, je na osrednji proslavi ob 87. obletnici koroškega plebiscita kritiziral avstrijsko ustavno sodišče zaradi odločb o dodatnih dvojezičnih topografskih napisih in odvetnika Rudija Vouka zaradi njegovih tozadevnih pritožb. Kot je dejal Haider, "živimo drug z drugim in ne drug proti drugemu", tega pa se mora zavedati tudi slovenska manjšina, v kateri naj bi še vedno bili "nacionalistični kalilci miru."

Po Haiderjevih besedah naj bi to bili "ljudje, ki se ne držijo pravil mirnega sožitja, česar ni mogoče sprejeti". Obljuba koroškega deželnega zbora iz leta 1920, ki je slovenskim Korošcem obljubil "enakopravno sožitje," naj bi namreč veljala za vse, je zatrdil deželni glavar na dvorišču celovškega deželnega dvorca. Vendar nekateri "nacionalistični" posamezniki "ne smejo ogrožati socialnega miru v deželi," je dejal Haider in namignil na odvetnika Vouka, ki je dosegel odločbe ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih tablah.

Deželni glavar je ob tem kritiziral državno tožilstvo, ker ne ukrepa proti Vouku, čeprav naj bi ta javno zatrdil, da bo še naprej kršil zakone in s prehitro vožnjo skozi zgolj enojezično označena naselja skušal doseči odločbe ustavnega sodišča.

Haider prepričan, da je za manjšino storjeno veliko

Haider je poleg tega zagotovil, da je bilo v zadnjih letih za slovensko manjšino storjenega veliko. Pri tem je med drugim omenil gradnjo mostu čez Dravo pri Lipici severno od Pliberka ter šolsko politiko, saj je 40 odstotkov šolarjev na jugu avstrijske Koroške prijavljenih za dvojezični pouk.

Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik je obžaloval, da so predstavniki slovenske manjšine le vsakih pet let uradno povabljeni na uradno deželno proslavo. "V sožitju pa je treba živeti vedno," je ob tem menil Sadovnik in opozoril, da se "pogosto žal pozablja, da so pripadniki slovenske narodne skupnosti tudi Korošci."

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in slovenska stranka Enotna lista (EL) sta že pred tem opozorila na zaostritev ozračja med slovensko manjšino in nemško večino. Po oceni NSKS je slovenska manjšina "tarča hudih in žaljivih napadov s strani najvišjega predstavnika dežele," za EL pa so razmere "zaskrbljujoče."